Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?
Zadetki iskanja
Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?
Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?
S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.
Ali to torej nista slovenski besedi?
Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?
Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?
Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.
V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.
Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?
Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?
Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;
- reper – točka z določeno nadmorsko višino
- nivelman
- niveliranje
- zakoličba
Zanima me, če je beseda sponzorinanec pravilna. Ali je pravilno sponzorirani? Npr:
Imate kakšne izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem vrhunskih športnikov oz. sponzorirancev?
Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?
Na internetu sem prebirala razna besedila o frazemih in zasledila različno zapisovanje le-teh. Ponekod so se na začetku pojavljala določila kdo/kaj (npr. kdo stati ob strani komu), ponekod pa ne (npr. mlatiti prazno slamo).
Ali obstaja kakšno pravilo za zapisovanje omenjenih določil na začetku frazema?
Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:
Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem
Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?
Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?
Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?
Med poukom slovenščine sem slišal izraz njihovi zanamci in se mi je zdelo malo čudno, saj so zanamci naši potomci oziroma tisti, ki so za nami. Torej bi morali biti njihovi potomci zanjimci, saj so oni tisti, ki so za njimi. Ali bi se izraz zanjimci lahko uveljavil?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »