Zadetki iskanja
Svetokriški
atenijenski prid. atenski: Themiſtocles Athenienſki im. ed. m Firsht je imel en taku dober ſpomin, de v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski jeſik (V, 326) ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom … Athenienshi im. ed. m paK je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo (I/2, 115) ǀ Pericles Athnienski im. ed. m Firsht, kateri 40. lejt je taisto deshelo regeral (I/1, 164) → atenijenzarski, → Atenes
Celotno geslo
eSSKJ16
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dobro4 (dobru, dobro) členek
1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih
Pleteršnik
drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čim več dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čim več dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
- izbít -a -o:
izbiti elektroni; izbiti zobje;
SSKJ²
kólikor vez. (ọ̑)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti
- kólikor tóliko prisl.
izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: živela sta (še) kolikor toliko dobro; tudi ti si kolikor toliko kriv; Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic
SSKJ²
komoditéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta
knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta
Svetokriški
Kristus -a m osebno lastno ime Kristus: Chriſtus im. ed. hitru, inu kratku ijm odgovori ǀ Christus im. ed. ijh k'ozhetu poshle ǀ Chriſtuſ im. ed. hitru mu ſlavu da ǀ Christvs im. ed. Iesus je bil sKrit ǀ Criſtus im. ed. pervoli rekozh ǀ kulikain je Ckriſtus im. ed. sa Isvelizeinie vaſhe dushe terpel ǀ Shiher moi Chriſte cit. zv. ed. pravish ǀ O Ozha Chriſte cit. zv. ed. Ieſus ǀ O Chriſte cit. zv. ed. JESVS! de jeſt skuſi mojo lenobo ſim urshoh ǀ Moj Chriſte: cit. zv. ed. kaj bodo tvoj vbogi Jogry jeidli, ony ſo tudi lazhni ǀ Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa rod. ed. ſijnu Bosſijga ǀ skriunust Roijſtua Chriſtuſa rod. ed. Iesuſa ǀ oni govorè od Christuſa rod. ed. ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa rod. ed. Iesuſa premishluite ǀ shpot s' kriſtuſa rod. ed. dellaio ǀ Shpot velih ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa rod. ed. ǀ Chriſtuſu daj. ed. v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio dale ǀ h'Christuſu daj. ed. pojte ǀ Taku polonash Chriſtusu daj. ed. ǀ je Criſtuſu daj. ed. nesveiſt ǀ ſi naprej vſame h'Chriſtuſu daj. ed. pojti ǀ je bil prishal k'Chriſtuſu daj. ed. ǀ Predash Chriſtuſa tož. ed. s'en denar ǀ zhes Chriſtusa tož. ed. ſe je toshil, inu marmral ǀ ſo bilij perſileni Christuſa tož. ed. sbuditi ǀ Chriſtusſa tož. ed. s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili ǀ ſo bily sklenili de hozheo Christusa tož. ed. vumorit ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa tož. ed. verovali ǀ ſe je bil sgreval, inu taku mozhnu v'Christuſa tož. ed. ſalubil ǀ ſo v' Criſtuſa tož. ed. verovali ǀ je uprashal Ckriſtuſa tož. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu mest. ed. Jeſuſu ǀ per Christuſu mest. ed. ijszhite ǀ v'Christuſu mest. ed. prebivajte ǀ s' Chriſtuſam or. ed. v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili ǀ ſta sa Chriſtuſam or. ed. shla ǀ So raishali enkrat s'Chriſtuſam or. ed. ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam or. ed. saveſſani, inu perbiti hozheo oſtati ǀ veliku folka je bilu shlu sa Chryſtuſam or. ed. ǀ ſamij ſo sa Christuſam tekli or. ed. Jézus Krístus, lat. Jesus Christus, gr. Ιεσῦς Χριστός; → Kristuš, → Jezus, → Mesija
SSKJ²
lén tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́)
1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; ekspr. len, da smrdi; len kot fuks, gnoj zelo / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka
// ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
♦ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; ekspr. len, da smrdi; len kot fuks, gnoj zelo / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka
// ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
♦ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
- léno stil. lenó prisl.:
čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen
SSKJ²
lenôba -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba
// lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
● ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake
// stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe
2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena
1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba
// lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
● ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake
// stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe
2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena
Pleteršnik
Svetokriški
lenoba -e ž lenoba: lenoba im. ed., ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham (V, 128) ǀ je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo tož. ed. (I/2, 115) ǀ jeſt skuſi mojo lenobo tož. ed. ſim urshoh (IV, 489)
Pleteršnik
májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.-C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža (n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. (dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
SSKJ²
očítati1 -am nedov. (ī)
1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa očital; pomagal mi je do zaposlitve, vendar mi je to že večkrat očital; ekspr. vsak kos kruha mu je očitala
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati na kaj negativnega pri kom: očitati komu lenobo, malomarnost; očitali so mu, da ne opravlja svojih dolžnosti; ni mu očitala, le prosila ga je; jokaje, s pogledom očitati
// dolžiti koga česa: očitali so mu krajo, nezvestobo, potvorbo; po nedolžnem očitati komu kaj
● ekspr. tej sliki ni kaj očitati je dobra; iron. prizadevnosti pri delu mu ni mogoče očitati ni prizadeven
1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa očital; pomagal mi je do zaposlitve, vendar mi je to že večkrat očital; ekspr. vsak kos kruha mu je očitala
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati na kaj negativnega pri kom: očitati komu lenobo, malomarnost; očitali so mu, da ne opravlja svojih dolžnosti; ni mu očitala, le prosila ga je; jokaje, s pogledom očitati
// dolžiti koga česa: očitali so mu krajo, nezvestobo, potvorbo; po nedolžnem očitati komu kaj
● ekspr. tej sliki ni kaj očitati je dobra; iron. prizadevnosti pri delu mu ni mogoče očitati ni prizadeven
- očítati si
čutiti krivdo zaradi česa: do smrti bi si očital tako nepoštenost; očita si, ker jim ni pomagal
● ekspr. pri tem si pa res nimam kaj očitati storil sem vse, kar sem mogel
- očitáje :
očitaje pogledati, reči
- očitajóč -a -e:
ošteval ga je, očitajoč mu nedelavnost; očitajoč pogled
- očítan -a -o:
opravičiti očitani prekršek; večkrat očitana stvar
Pravopis
očítati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; očítanje (í; ȋ) komu/čemu koga/kaj ~ otroku lenobo; poud. Tej sliki ni kaj ~ |je dobra|
očítati si -am si (í; ȋ) kaj ~ ~ malomarnost
očítati si -am si (í; ȋ) kaj ~ ~ malomarnost
Celotno geslo
Sinonimni
očítati2 -am nedov. in dov.
1.
komu opozarjati, opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost
SINONIMI:
pog. delati očitke, ekspr. metati pod nos, ekspr. metati v zobe, pog. naprej vreči, publ. naslavljati očitke, zastar. očitovati2, knj.izroč. oponašati, knj.izroč. oponesti, star. opotikati, ekspr. pomoliti pod nos, star. sponašati
2.
komu kaj z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati, opozoriti na kaj negativnega pri kom
SINONIMI:
zastar. očitovati2, knj.izroč. oponašati, knj.izroč. oponesti, zastar. predbacivati, knj.izroč. prigovarjati, zastar. prirekati, star. sponašati, star. sponesti, knj.izroč. zamerjati
GLEJ ŠE SINONIM: obtoževati
SSKJ²
opravíčiti -im dov. (í ȋ)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro
b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; zastar. opravičiti žalitev odpustiti
2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi obsojali
// publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro
b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; zastar. opravičiti žalitev odpustiti
2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi obsojali
// publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške
- opravíčen -a -o:
opravičen izostanek
♦ šol. opravičena ura izostanek od učne ure, ki se da opravičiti
SSKJ²
pásti2 pásem nedov. (á)
skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že pasejo; vsako jutro mora pasti; pasti konje, koze, krave, ovce; pasti živino na planini / pasti prašiče v bukovih, hrastovih gozdovih; pren., pesn. luna pase srebrno čredo
● ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. ostaja doma in pase jezo in žalost se jezi in žalosti; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke; ekspr. lenobo pasti lenariti; pog. pasti mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. pasti oči, poglede na kom radovedno, poželjivo ga gledati; ekspr. pasti radovednost, zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. paznik jih je neprestano pasel (z očmi) opazoval, nadziral
skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že pasejo; vsako jutro mora pasti; pasti konje, koze, krave, ovce; pasti živino na planini / pasti prašiče v bukovih, hrastovih gozdovih; pren., pesn. luna pase srebrno čredo
● ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. ostaja doma in pase jezo in žalost se jezi in žalosti; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke; ekspr. lenobo pasti lenariti; pog. pasti mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. pasti oči, poglede na kom radovedno, poželjivo ga gledati; ekspr. pasti radovednost, zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. paznik jih je neprestano pasel (z očmi) opazoval, nadziral
- pásti se
trgati travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: čreda se pase na planini; krave se pridno pasejo; pasti se na pašniku, po pokošenih travnikih; pren., ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; beli oblački se pasejo po nebu
// pobirati hrano s kljunom, gobcem in jesti: kokoši se pasejo po travniku; muhe se pasejo po ostankih jedi / svinje se pasejo v žiru / čebele, čmrlji se pasejo nabirajo med
● ekspr. čutim, da se bolezen pase po meni čutim, da bom zbolel; čutim, da sem bolan; star. več let se je pasel na moje stroške živel; ekspr. pasel se je ob pogledu na njeno lepoto se je naslajal, užival; ekspr. pasli so se nad njegovo zadrego uživali; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé
- pasóč -a -e:
pasoč krave, je prebiral knjige; zagledali so konja, pasočega se na njivi; pasoča se čreda
Pleteršnik
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost