Zadetki iskanja
Pleteršnik
raznȃšati, -am, vb. impf. ad raznesti; 1) nach verschiedenen Richtungen tragen, austragen; pisma, časnike r.; — zerstreuen; veter pleve raznaša; — beim Tragen verstreuen; lepo nesi, ne raznašaj! — verschleppen: dekla rada raznaša, Svet. (Rok.); svoje r. (vergeuden), Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) herumerzählen, unter die Leute bringen; lažnjive novice r.; — ljudi r., Leute ausrichten, verleumden; — 3) zersprengen.
Pleteršnik
razplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad razplesti; 1) auseinanderflechten, ein Geflecht auflösen; — 2) entfalten, entwickeln; r. se, sich entwickeln: dejanje se lepo razpleta, nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. (LjZv.).
Svetokriški
razsvetliti -im dov. razsvetliti, prosvetliti: ſam G. Bug skuſi ſvojo ſveto gnado samore reſvetliti nedol. tiga greshniga zhloveka ǀ kakor ta ogin resvetli 3. ed., vshgè, inu szhisti ǀ on je taiſta ſvetla lampa, katera Nebeſsa resfetli 3. ed. ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe, ter to temno semlo ſvojo lepo sfetlobo resfetli 3. ed. ǀ kakor ta ogin tesfetli 3. ed. kar je temniga, resgreje kar je smersliga ǀ reſvetli vel. 2. ed. naſho temno pamet ǀ Bug tudi je bil reſvetlil del. ed. m njega oblizhe kakor letu rumenu sonze ǀ Gdu je meni slepe ozhy moje resvetlil del. ed. m, inu is leteh temniz reishil razsvetliti se razsvetliti se: njega temne ozhy ſe reſvetlè 3. mn. de sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti
Prekmurski
razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56
Prekmurski
Pleteršnik
rẹ̑č, -ȋ, f. die Sache, das Ding; — davščina v rečeh, die Naturalleistung, DZkr.; — die Angelegenheit; reči, die Angelegenheiten; mala, majhna r., die Kleinigkeit; — das Bauerngut, Janez, ki ima zdaj Jurinovo reč, Zv.; ima lepo reč, er hat einen schönen Besitz, C.
Pleteršnik
redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
Svetokriški
Rimljan -a m prebivalsko lastno ime Rimljan: Rimlani im. mn. pak ſo takorshne poſſadili veno lepo poslazheno kozhio ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil, namrezh Rimlane tož. mn., Corintharje → Rim, → Rimljar, → Rimar
Svetokriški
roka -e ž 1. roka: kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran: Verſite mresho na deſno roko tož. ed.
Pleteršnik
rúna 1., f. 1) = runo, das Vlies, Habd.-Mik., Dol.-Cig., Jan., C.; — 2) ovčje ime (ima posebno lepo in mehko volno), Baška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
Prekmurski
sadovèni tudi sadüvèni -a -o prid. saden: Dale lêpo szadüveno drevje jeszte AIP 1876, br. 7, 6; Sadoveno drevje AI 1878, 45; Od vecskraja csüti, ka sze na szadüvenom drevji doszta goszanc zka'züje AIP 1876, br. 4, 8; i taki ſze je zemla ſz-trávov i z-ſzadovenim drevjom zelenila KM 1796, 4; Csi je po ogradi med szadovenim drevjom hodila KAJ 1870, 142; ze vszê krajôv szo jo szadoveni ográdci okôlivzéli KAJ 1870, 113
Svetokriški
samovoljen -ljna prid. samovoljen: kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen im. ed. m shlishat ǀ on je ſamavolen im. ed. m, inu nebrumen ǀ kadar bi on hotel ſamu volen im. ed. m jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna, ſamavolna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna, samavolna im. ed. ž, malupridna, inu malu brumna ǀ Poprej je bila preuſetna, inu samovolna im. ed. ž ǀ Bo una shena, ali dekilza ſama volna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno tož. ed. ž, inu ſanikarno ǀ Te druge pak je puſtil v' temmi ſvoje nevere, inu hudobnoſti, v' katero ſamovolni im. mn. m ſo padli ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni im. mn. m ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne im. mn. ž, inu hude ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te ſamovolne tož. mn. ž pokorne
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
sedèti tudi sidèti -ím nedov.
1. sedeti: Szedeti Ülni KM 1790, 93(a); Ülni; szedeti KOJ 1833, 179; da je mogao idti vládjo i ſzedeti na mourji KŠ 1771, 111; je mogao vládjo idti i tam ſzideti KŠ 1771, 42; Navcsim te lepo szedeti KAJ 1870, 10; csi ſztoim, ali ſzedim SM 1747, 83; Idem, ali ſzidim KŠ 1754, 269; szedis na thrôni, szodecz pravicsen TA 1848, 71; tam ſzidi pri Bogi TF 1715, 22; tam ſzedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; ino ne ſzidi SM 1747, 25; tam ſzedi pri Bogi Oczi SM 1747, 44; ſzidi, ſzka'züvajoucsi ſze KŠ 1771, 628; ſzidi na deſzniczi KMK 1780, 7; Kriſztus ſzedi vnébi na deſzniczi Ocsé BKM 1789, 111; gde ſzám ſzidi BKM 1789, 43; ino ne ſzedi gde ſpotlivczi ſzedijo SM 1747, 92; Na dugi stolicaj deca sedijo BJ 1886, 3; Mirovno sêdi BJ 1886, 5; i veli vucsenikom ſzvojim: ſzedite eti dokecs molim KŠ 1771, 148; povej, naj ſzedita etiva dvá ſziná mojiva KŠ 1771, 66; gda bi on ſzedo pri ſztoli KŠ 1771, 28; I niki cslovik je ſzedo KŠ 1771, 386; Pri sztoli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; pren. teda bode ſzedo na ſztouczi dike KŠ 1771, 85
2. biti navzoč: gda ſzidis vhi'zi KŠ 1754, 4; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6; vnebéſzi zaprt ſzidi KŠ 1754, 155; Szedi vu predvori sütavczov TA 1848, 8; ſteri vu ſzmrti ſzencze dr'zélaj ſzidijo KŠ 1754, 12b; ki ſzidijo na liczi zemlé KŠ 1771, 244; kucsa, v-steroj poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3; Vſzáki dén ſzam pri váſz ſzedo KŠ 1771, 91; Ki je vgrobi ſzedo BKM 1789, 95; Mária je pa vhi'zi ſzedejla KŠ 1771, 304; vſzi, ki ſzo vu tanácsi ſzedeli KŠ 1771, 358; kokósi szo na drejvi szedeli AI 1875, kaz. br. 7
sedéči tudi sidéči -a -e sedeč: je ſzin cslovecſi ſzedécſi KŠ 1754, 113; Kriſtus, na deſzniczi Bo'zoj ſzidécsi KŠ 1754, 5a; kráo tvoj ide ſzedécsi na oſzelnicze 'zrbéti KŠ 1771, 307; Szedécsi sze negugaj KOJ 1845, 26; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi KŠ 1771, 12; Csi je pa drügomi tam ſzedécsemi kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; zvelicsanye Bougi naſemi tomi ſzidécsemi na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 779; Priſzpodobni je kdeczi na pláczi ſzidécsoj KŠ 1771, 36; vido je ednoga csloveka ſzedécsega na máuti KŠ 1771, 28; i molili ſzo Bogá ſzidécsega na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 801; najsla ſzta ga vu Czérkvi ſzedécsega KM 1796, 92; I vidila je dvá angyela vu bejli odevkaj ſzidécsa KŠ 1771, 332; vö jo potégnovſi ribicske na breg, i ſzedécsi ta dobra ſzo vo ſzpoubrali KŠ 1771, 46
sedéči -a -e sam. sedeči: ali za volo priſzege vküp ſzedécsi zapovedao je dati KŠ 1771, 47; dáo je je vucsenikom, vucseniczke pa tim ſzedécsim KŠ 1771, 283; Kráo glédat te ſzedécse KŠ 1771, 72; i napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72
1. sedeti: Szedeti Ülni KM 1790, 93(a); Ülni; szedeti KOJ 1833, 179; da je mogao idti vládjo i ſzedeti na mourji KŠ 1771, 111; je mogao vládjo idti i tam ſzideti KŠ 1771, 42; Navcsim te lepo szedeti KAJ 1870, 10; csi ſztoim, ali ſzedim SM 1747, 83; Idem, ali ſzidim KŠ 1754, 269; szedis na thrôni, szodecz pravicsen TA 1848, 71; tam ſzidi pri Bogi TF 1715, 22; tam ſzedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; ino ne ſzidi SM 1747, 25; tam ſzedi pri Bogi Oczi SM 1747, 44; ſzidi, ſzka'züvajoucsi ſze KŠ 1771, 628; ſzidi na deſzniczi KMK 1780, 7; Kriſztus ſzedi vnébi na deſzniczi Ocsé BKM 1789, 111; gde ſzám ſzidi BKM 1789, 43; ino ne ſzedi gde ſpotlivczi ſzedijo SM 1747, 92; Na dugi stolicaj deca sedijo BJ 1886, 3; Mirovno sêdi BJ 1886, 5; i veli vucsenikom ſzvojim: ſzedite eti dokecs molim KŠ 1771, 148; povej, naj ſzedita etiva dvá ſziná mojiva KŠ 1771, 66; gda bi on ſzedo pri ſztoli KŠ 1771, 28; I niki cslovik je ſzedo KŠ 1771, 386; Pri sztoli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; pren. teda bode ſzedo na ſztouczi dike KŠ 1771, 85
2. biti navzoč: gda ſzidis vhi'zi KŠ 1754, 4; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6; vnebéſzi zaprt ſzidi KŠ 1754, 155; Szedi vu predvori sütavczov TA 1848, 8; ſteri vu ſzmrti ſzencze dr'zélaj ſzidijo KŠ 1754, 12b; ki ſzidijo na liczi zemlé KŠ 1771, 244; kucsa, v-steroj poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3; Vſzáki dén ſzam pri váſz ſzedo KŠ 1771, 91; Ki je vgrobi ſzedo BKM 1789, 95; Mária je pa vhi'zi ſzedejla KŠ 1771, 304; vſzi, ki ſzo vu tanácsi ſzedeli KŠ 1771, 358; kokósi szo na drejvi szedeli AI 1875, kaz. br. 7
sedéči tudi sidéči -a -e sedeč: je ſzin cslovecſi ſzedécſi KŠ 1754, 113; Kriſtus, na deſzniczi Bo'zoj ſzidécsi KŠ 1754, 5a; kráo tvoj ide ſzedécsi na oſzelnicze 'zrbéti KŠ 1771, 307; Szedécsi sze negugaj KOJ 1845, 26; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi KŠ 1771, 12; Csi je pa drügomi tam ſzedécsemi kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; zvelicsanye Bougi naſemi tomi ſzidécsemi na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 779; Priſzpodobni je kdeczi na pláczi ſzidécsoj KŠ 1771, 36; vido je ednoga csloveka ſzedécsega na máuti KŠ 1771, 28; i molili ſzo Bogá ſzidécsega na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 801; najsla ſzta ga vu Czérkvi ſzedécsega KM 1796, 92; I vidila je dvá angyela vu bejli odevkaj ſzidécsa KŠ 1771, 332; vö jo potégnovſi ribicske na breg, i ſzedécsi ta dobra ſzo vo ſzpoubrali KŠ 1771, 46
sedéči -a -e sam. sedeči: ali za volo priſzege vküp ſzedécsi zapovedao je dati KŠ 1771, 47; dáo je je vucsenikom, vucseniczke pa tim ſzedécsim KŠ 1771, 283; Kráo glédat te ſzedécse KŠ 1771, 72; i napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72
Svetokriški
sedmi -a štev. sedmi: Ta ſedma im. ed. ž je leta Neopolitanarza ǀ ta ſedmi tož. ed. m dan, kakor de bi ſe bil utrudil je pozhival ǀ vsaku lejtu je shlishal ta sedmi tož. ed. m, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ NA SEDMO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI
Prekmurski
séjtva tudi sétva -e ž
1. setev: da bi ſou on po ſzejtvi KŠ 1771, 182; ſou je Jezus vSzobotto po ſzitváj KŠ 1771, 37
2. posevek: tákse ſzo tráva, i ſzejtva KM 1790, 50; teda sze mláda szêtva lepó zeleni KAJ 1870, 119; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; i povnou'za ſzejtvo vaſo KŠ 1771, 544; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skódo AI 1875, kaz. br. 8; ino serne vö zlôga na sejtva hodijo BJ 1886, 31
1. setev: da bi ſou on po ſzejtvi KŠ 1771, 182; ſou je Jezus vSzobotto po ſzitváj KŠ 1771, 37
2. posevek: tákse ſzo tráva, i ſzejtva KM 1790, 50; teda sze mláda szêtva lepó zeleni KAJ 1870, 119; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; i povnou'za ſzejtvo vaſo KŠ 1771, 544; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skódo AI 1875, kaz. br. 8; ino serne vö zlôga na sejtva hodijo BJ 1886, 31
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- 17
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 373
Dostopnost