Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
samovoljen -ljna prid. samovoljen: kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen im. ed. m shlishat ǀ on je ſamavolen im. ed. m, inu nebrumen ǀ kadar bi on hotel ſamu volen im. ed. m jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna, ſamavolna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna, samavolna im. ed. ž, malupridna, inu malu brumna ǀ Poprej je bila preuſetna, inu samovolna im. ed. ž ǀ Bo una shena, ali dekilza ſama volna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno tož. ed. ž, inu ſanikarno ǀ Te druge pak je puſtil v' temmi ſvoje nevere, inu hudobnoſti, v' katero ſamovolni im. mn. m ſo padli ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni im. mn. m ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne im. mn. ž, inu hude ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te ſamovolne tož. mn. ž pokorne
Svetokriški
sedmi -a štev. sedmi: Ta ſedma im. ed. ž je leta Neopolitanarza ǀ ta ſedmi tož. ed. m dan, kakor de bi ſe bil utrudil je pozhival ǀ vsaku lejtu je shlishal ta sedmi tož. ed. m, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ NA SEDMO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI
Svetokriški
september -bra m september: vsaku lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra rod. ed. eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko (I/2, 82) ← lat. (mēnsis) September ‛september’ iz septem ‛sedem’
Svetokriški
Sihem1 m osebno lastno ime Sihem: ta mladi Firsht Sichen im. ed. ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino (II, 236) ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem im. ed. s'Dino (III, 95) Síhem, Hamorjev sin (SP 1 Mz 34,2)
Svetokriški
sihemarski prid. sihemski: Ie vidil Sichemerski im. ed. m firsht to lepo Dino (II, 98) → Sihem2
Svetokriški
skleniti -nem dov. 1. ugotoviti, predvideti: jeſt drusiga nemorem sklenit nedol., ampak de G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ is mirakelnou ſe more sklenit nedol. ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ is tiga sklenem 1. ed., de je Krail nebeſkiga krajleſtva ǀ shiher sklenesh 2. ed., de nebeſku krajleſtvu je tvoje ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu, sklene 3. ed. rekozh ǀ S'klene 3. ed. S. Bernardus ǀ od ene takushne dushe shiher ſe ſklene 3. ed. de bo pogublena ǀ Kir ta Vuzheni Selina slene 3. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden, prezej sklenemo 1. mn. de bò na gauge obſojen ǀ shiher sklenete 2. mn. de v' nebeski Jeruſalem shlishi ǀ shiher sklenite 2. mn., de bo en dober drev ǀ kadar ſoſſedje vidio, de Mosh je veſſel, skleneio 3. mn. de Shena je Synu rodila ǀ Vsy Theologi sklenejo 3. mn., Kakor ta Vuzheni Suarez je sapiſsal ǀ Sedaj is tega doli vſimimo, sklenimo vel. 1. mn., inu rezimo ǀ Sdaj sklenite vel. 2. mn. vy greshnize, inu greshniki, koku vam ſe bò godilu na ſodni dan ǀ sakaj tedaj bi jeſt nesklenil +del. ed. m, de vſy bote isvelizhani ǀ Arzati bodo sklenili del. mn. m de bolesan je nevarna 2. končati: vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo skleniti nedol. ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo sklenem 1. ed. ǀ Skelenem 1. ed. s'tem Kar piſſe Ruffinus ǀ S. Klenem 1. ed. s'taisimi beſsedami, Katere enkrat S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi ǀ shlene 3. ed., Gospud Dohtar pomogajtemi ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo 3. mn. ǀ Satorai bom sklenil del. ed. m s'Tertullianam ǀ bom sklenu del. ed. m s'S: Bernardam ǀ Andohtlivu; inu brumnu shivite, de andohtlivu bote tudi sklenilè del. mn. ž vashe shiveine 3. dogovoriti se: K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora, de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil del. ed. m ǀ kadaj bodo myr sklenili del. mn. m s' ludmy ǀ ſhenitovajne ſo bily ſklenili del. mn. m 4. odločiti se: Gospud Bug, kadar je bil sklenil del. ed. m zhloveka ſtuarit po ſvoim pildu ǀ od vekoma je sklenu del. ed. m, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila del. ed. ž s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ Iudje kadar ſo bily sklenili del. mn. m de hozheo Christusa vumorit ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili del. mn. m, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat
Svetokriški
sleči -čem dov. sleči: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi nedol., inu sa roke obeiſit ǀ S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe 3. ed. ǀ Achilles Slejzhe 3. ed. ſvoj gvant ǀ kadar ſlezhe 3. ed. ſvoje shlahtne gvante ǀ to ſtaro tardo kosho ſlèzhe 3. ed., inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ Thamar en dan shlejzhe 3. ed. ſvoj trorarski gvant ǀ ſvojo kosho neslezhe +3. ed., inu eno novo neoplezhe ǀ do nagiga jo slezhejo 3. mn. ǀ ga slezheio 3. mn., kar prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio ǀ Iyh ſlezheio 3. mn. ǀ do naſiga ga shlezhejo 3. mn. ǀ do par naſiga ga shelzhejo 3. mn. ti ajdoushi Rabelni ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil del. ed. m ǀ je bil kuto ſlekil del. ed. m, s'kloshtra pobegnil ǀ ſvoi Krajlevi gvant je bil slekel del. ed. m ǀ ſuoj Kralevi guant je bila slekla del. ed. ž ǀ ſo bily slekli del. mn. m njemu to lepo ſukenzo ǀ S. Jerneju pak kosho ſo bily slekli del. mn. m ǀ Se nenajdeio vezh Martini, de bi ſebe ſlekli del. mn. m ǀ Ie padel mej RasbojniKe: ty ſo ga slejKli del. mn. ž, inu Stepli ǀ Hzhere bi do koshe Ozheta, inu Mater slekle del. mn. ž sleči se sleči se: ſe sleizhete 2. mn., inu tiga naſiga oblezhete ǀ do par naſiga ſe je bil slekil del. ed. m pred Shkoffam Aſſianskem ǀ dokler ſo ſe bili slekli del. mn. m nej ſo bily gaishlani
Svetokriški
smrdljiv -a prid. smrdljiv: jeſt paſſem te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega rod. ed. s meſſa ǀ lusht tuojga smerdliviga rod. ed. s shivota ǀ k'tej ſmerdlivi daj. ed. ž mlaki ǀ shelite ta ſmerdlivi tož. ed. m dol. zhebu Egijpterski ǀ en smerdlivi tož. ed. m dol. lusht, inu en danar ſo vezh, kaKor njega lubili ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo tož. ed. ž, inu zhervivo vodò ſo pyli ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo tož. ed. ž perſono ǀ koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu tož. ed. s truplu s' lepimi guanti ǀ vezh lubio taushenkrat njeh ſmerdliu tož. ed. s meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ ſe kuhaio te shivinske shelje … te ſmerdlive im. mn. ž nezhiſtoſti ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem daj. mn. hudizkom zhes dalli ǀ v'teh ſmerdlivih mest. mn. mlakah
Svetokriški
spokoriti se -im se dov. spokoriti se: bres gnade Boshie nesamore prou ſe sgrevat, inu spokorit nedol. ǀ aku taisto puſledno uro bote zhakali ſe ſpokorit nedol. ǀ od kateriga zhe ſe hozhe sdershati, inu ſpokoriti nedol. ǀ aku pak ta zhlovek ſe greua, de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei, inu ſpokori 3. ed., taku ſupet gnado boshio doſeshe, inuc priatel rata ǀ ona prezej ſe greua, inu ſpokorj 3. ed. ǀ zhe ſe sgreua, spokorj 3. ed. inu pobulsha ǀ en greshnik, kateri ſe spokori 3. ed. ǀ sakaj ſe nespokorite +2. mn. ǀ Bug pravi nehai od grehou, ſpokori ſe vel. 2. ed. ǀ spokorimoſe vel. 1. mn., inu anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ s'grevajmo, inu s'pokorimoſe vel. 1. mn. zhes nashe pregrehe ǀ ſpokoriteſe vel. 2. mn., inu s' Bugam ſe spravite ǀ Sdaj spokoriteſe vel. 2. mn., sdaj pobulshajte ſe ǀ sgrevajte ſe, inu spokorite ſe vel. 2. mn. de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ ſe bom pobulshal, inu ſpokoril del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual, spokoril del. ed. m, inu spovedal ǀ vejmo de ſe je bil ſpoKuril del. ed. m ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila del. ed. ž ǀ aku li ſe bosh sgrevala, inu ſpokorila del. ed. ž ǀ te greshne ludy vabi de bi ſe Spokorili del. mn. m ǀ sheli de bi ſe pobulshali, spokorili del. mn. m, inu isvelizheli ǀ ſeſo pobulshali, ſpokorili del. mn. m, inu ſpovedali ǀ one bi ſe bile sgrevale, inu ſpokorille del. mn. ž
Svetokriški
sreda1 -e ž sredina: nje ſreida im. ed. je bila lubesnivu poflashtrana ǀ Nje ſrejda im. ed. je bila lubesniu poflashtrana ǀ Mojſter v' ſreido tož. ed. vmej ſtopi ǀ G. Bug je bil vſadil na ſreido tož. ed. Paradisha ǀ Iſaja zhes ſreido tož. ed. ſò shagali ǀ ga je bil ſapovedal zhes ſrejdo tož. ed. s' shagat ǀ vſij imajo na ſrejd mest./tož. ed. zholna priti ǀ na ſrejd mest. ed. plaza je stal ǀ Pot tiga zholna po ſrejd mest. ed. morja ǀ k'sadnimu na ſreid mest. ed. tiga morja konez uſame ǀ na srejd mest. ed. njega ſerza prebiva ǀ na ſred mest. ed. eniga frishniga potoka ſtoji ǀ na ſrèd mest. ed. plaza je bil postavil eno lepo mjso ǀ ſi puſti eno utto na ſrejdi mest. ed. moroſta ſturiti ǀ nimaio jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi mest. ed. Paradisha saſſajeniga ǀ po ſrejdi mest. ed. shiu je bil shagan ǀ trebuh po ſredi mest. ed. na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſe naideio na ſredi mest. ed. eniga grenkiga morja ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi mest. ed. Paradisha ǀ najde na ſreidi mest. ed. Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon ǀ kadar edn jo resrejshe po sreidj mest. ed. na dua koſſa ǀ So Jeſuſa neshli v'Templi ſedezhiga v'ſredi mest. ed. mej Vuzheniki
Svetokriški
stric -a m stric: ſtriz im. ed. sapuſti lepo erbiszhino ǀ je bil njegou Striz im. ed. Papesh Felix ta III ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza rod. ed., tete, priatela ǀ Tu meſtu Narbona … ſvoimu Strizu daj. ed. sapuſtj ǀ sa tiga volo ſe vun dà sa nje ſtriza tož. ed. ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza tož. ed. Gisberta od mertvashke bolesni
Svetokriški
struna -e ž struna: Struna im. ed. na Zitrah lepu danas poje (V, 294) ǀ eno ſtruno tož. ed. lepo pojezho, eno roshizo lepu zvetezho je vidil enkrat David (V, 294)
Svetokriški
suknjica -e ž suknjica: ſo bily slekli njemu to lepo ſukenzo tož. ed. ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo sukenzo tož. ed. v'kry omozhili ǀ Kadar Iacob je bil ugledal to kryvavo, inu reſtargano ſukinzo tož. ed. ǀ ſa oblubo ali arro ym da duei ſukinzi tož. dv. ǀ kashejo tajſte ſirotize nyh ſrajzhize, ſukenze tož. mn.
Svetokriški
štuk2 -a m z zlatom ali srebrom prešita tkanina: ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka rod. ed. ſuknio sadobila ǀ is slatiga shtuka rod. ed. gvante je noſſil ǀ ona je bila s' slatem shtukam or. ed. gvantana ← srvnem. stuck, stucke ‛kos tkanine’, gulden stuck ‛z zlatom prešit kos tkanine’
Svetokriški
Tamar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Tamara: Thamar im. ed. en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant ǀ zhes try meſize sazhne Thamar im. ed. shroka prihajat ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar im. ed. ǀ Iuda je imel vekshi greh Kakor Tamar im. ed. ǀ Kadar tu shlishi Tahmar im. ed. Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar rod. ed. ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar daj. ed. divishtvu vſel ǀ Ie vidil Aman to lepo Thamar tož. ed. ǀ Iuda, Kateri mozhnu ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar tož. ed. ǀ ſapovej rihtnim hlapzom garmado perpravit, Thamaro tož. ed. vlovit, inu shivo ſeshgati ǀ Amana s' ſvojo ſeſtro Thamar or. ed. 1. Tamára, lat. V Thamar, Judova snaha in Erova žena (SP 1 Mz 38,6) 2. Tamára, lat. V Thamar, Davidova hči in Absolomova sestra (SP 2 Sam 13,1)
Svetokriški
Tiridates m osebno lastno ime Tiridat: sgrevajte ſe, inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli, Kakor Krajl Tiridates im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates im. ed. de Ripsima je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Tiridát II., gr. Τιριδάτης, armenski kralj (3.–4. stol.)
Svetokriški
trobenta -e ž trobenta: s' to trobento or. ed. Gedaon je bil premagal tu greshnu meſtu Jericho ǀ Ieſt ſim duei trobenti tož. dv. poshlushal ǀ kaj ſo lete s'ene trobente im. mn. ǀ Po glaſsu tyh trobent rod. mn. ſo Iſraeliterij ſe vojſkovali ǀ Kadar je shlishala goſli, trobente tož. mn., zitre, inu lepo muſiko ǀ ſo tekli njemu na pruti s' goſsli, bobni, inu trobentami or. mn. ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy, bobnamy, inu trobentamy or. mn. ǀ ſo shlij, inu s'trobentami or. mn., goslij, zitramij, inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ← it. trombetta ‛trobenta’ s premetom nosnika in naslonitvijo na trobiti
Svetokriški
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
Svetokriški
ugledati -am dov. zagledati: ugleda 3. ed. dua lepa Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ Juda kakor vgleda 3. ed. lete try rezhy ſaſtaulene, ſapovej garmado pogaſſit ǀ kakor je bil Chriſtuſa vgledal del. ed. m, prezej je v' njega veroval ǀ Kadar Iacob je bil ugledal del. ed. m to kryvavo, inu reſtargano ſukinzo ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo vgledali del. mn. m ǀ sholnerij Holofernavi ſo bilij ugledali del. mn. m to lepo Iudith
Svetokriški
utrgati -am dov. 1. utrgati: de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat nedol. ǀ Grof ene roshize uterga 3. ed., ſvoj Neveſti yh dà ǀ de v'targamo 1. mn. sledno uro eno margarano ǀ vtargajte vel. 2. mn. ta grosdik, inu s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza ǀ is tega prepovedaniga driveſſa ta ſad je bil utergel del. ed. m ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan ſad vtergal del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala del. ed. ž inu pokuſila ǀ k' snaminu tiga ſo bili en grosd utergali del. mn. m ǀ te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan lon nam ſò utargali del. mn. m 2. odtegniti: ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat nedol., inu tojſtom dati ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate 2. mn. nyh ſpodobni lon ǀ od ust kruh ſi je utargal del. ed. m ǀ skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala del. ed. ž utrgati se 1. odlomiti se: en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga 3. ed. is hriba ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo, od katere ſe je utargal del. ed. m taiſti veliku uredni grosdik ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala del. ed. ž 2. strgati se: ena shila v'perſih mu ſe uterga 3. ed. ǀ shterk ſe uterga 3. ed. 3. razparati se: od veliziga shelja Serce mu je hotelu ſe vtergat nedol. ǀ ſerze ſe je hotelu njemu vtergat nedol. 4. uliti se: ſolſſe ſe niemu utergaio 3. mn., sazhne klagovati ǀ ſolſe is ozheſs se njemu vtergaio 3. mn. ǀ katerim ſolse ſe vtargajo 3. mn. ǀ ſolſſe ſo ſe y vtergale del. mn. ž ǀ ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale del. mn. ž ǀ od veſſelja ſolſſe ſo ſe bile utargale del. mn. ž
Število zadetkov: 373