Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
álpski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
SSKJ
ángelski -a -o prid. (á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
    ángelsko prisl.: angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv zelo
SNB
bahaízem -zma m (ī)
vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: Upravno središče bahaizma je v Haifi v Izraelu E ← nem. Bahaismus iz nperz. bahá'í iz arab. bahā’ 'lepota, sijaj'
SSKJ
bájnost -i ž (ȃ) knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov
SSKJ
božánstvenost -i ž (ȃ) narava, lastnosti boga, božanstva: zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti
♦ rel. božanstvenost Kristusove osebnosti
// knjiž., ekspr. izredna lepota: božanstvenost pogleda na gore
SSKJ
brezčásen -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega
SSKJ
bŕhkost tudi brhkóst -i ž (ŕ; ọ̑) raba peša lepota: dekle slovi po svoji brhkosti
SSKJ
brhkôta -e ž (ó) redko lepota, brhkost: ni kaj prida brhkote na njej
SSKJ
čár -a m (ȃ) 
  1. 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči
  2. 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari
  3. 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede
SSKJ
čarôba -e ž (ó) knjiž., redko  
  1. 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije
  2. 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba
SSKJ
čarôbnost -i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta
// izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu
SSKJ
čúdežen -žna -o prid. (ȗ) 
  1. 1. nanašajoč se na čudež: čudežno ozdravljenje / ekspr. kakšna čudežna rešitev iz brezupnega položaja / čudežni svet pravljic
    // ki ima nenavadne, izredne lastnosti: čudežna palica, ptica / ekspr. čudežni otrok otrok, ki že zelo zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost
  2. 2. pesn. nenavadno, izredno lep: doživljati čudežno ljubezen; njen obraz se je svetil kakor ožarjen od čudežne notranje luči; čudežna lepota, milina
    čúdežno prisl.: oči ji čudežno sijejo
SSKJ
čudovítost -i ž (ȋ) lastnost čudovitega: lepota in čudovitost sveta / pritegnila jo je čudovitost njegovih dogodivščin / omara, polna orientalskih čudovitosti čudovitih predmetov
SSKJ
dávno prisl. (á) 
  1. 1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna
  2. 2. zelo dolgo časa: to vem že davno
    ●     ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven
SSKJ
démonski in demónski -a -o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr.  
  1. 1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled
  2. 2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
SSKJ
devêti -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote
● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
SSKJ
díh -a m (ȋ) 
  1. 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov
    // dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha
  2. 2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njegov dih na obrazu; grela ga je s toplim dihom; pren., ekspr. zjutraj se je videl dih zemlje nad vlažno črnico
    // knjiž. rahlo pihanje, pihljanje: dih večernih sapic; sveži dih z gora
    // knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: pomladni dih; čutim dih smrti; dih novega časa
    ●     ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; brez diha je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; knjiž., ekspr. v tem ni niti diha resnice prav nič
SSKJ
díhniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. zajeti zrak v pljuča in ga iz njih iztisniti: odrasel človek dihne približno petnajstkrat v minuti; na hitro dihniti; ekspr. še dihniti si ni upal, da ne bi kaj preslišal
  2. 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dihniti v šipo; dihnil je vame
    ●     ekspr. besedo je komaj dihnil zelo tiho izgovoril
    // preh., ekspr. dati, vdihniti: rdečim streham je jutro dihnilo moder blesk; sonce dihne v naravo novo življenje
  3. 3. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: topel veter je dihnil z juga; v obraz mu je dihnila zatohla sapa; pren. lepota večera je dihnila v njegovo srce; groza ji je dihnila v dušo
SSKJ
díven -vna -o prid., dívnejši (ȋ) zastar. čudovit, sijajen: diven razgled; divna pokrajina / diven načrt / divna lepota
SSKJ
dívnost -i ž (ȋ) zastar. čudovitost, lepota: divnost pomladi
Število zadetkov: 138