prežíljka -e ž (ȋ) nar.
1. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika2: vonj rožmarina in prežiljke
2. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo prežiljke
// rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani s prežiljko
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
prizmírati -am nedov. in dov. (ȋ)
les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami: prizmirati hlod
les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami: prizmirati hlod
SSKJ²
SSKJ²
radiálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde
2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez
3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
♦ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost
1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde
2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez
3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
♦ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost
- radiálno prisl.:
razvrstiti radialno
SSKJ²
rafinátor -ja m (ȃ)
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator
SSKJ²
rafinêr -ja m (ȇ)
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafiner
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafiner
SSKJ²
rázkar -ja m (ā)
les. skobljič z nazobčanim rezilom za čiščenje lesa pred furniranjem: brazdar in razkar
les. skobljič z nazobčanim rezilom za čiščenje lesa pred furniranjem: brazdar in razkar
SSKJ²
réz1 -a m (ẹ̑)
1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali
// kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo
2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla
3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze
4. agr. rez2: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza
● star. preizkusiti ostrino reza rezila
♦ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto
1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali
// kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo
2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla
3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze
4. agr. rez2: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza
● star. preizkusiti ostrino reza rezila
♦ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto
SSKJ²
rézkati -am nedov. (ẹ̑)
strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike
strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike
SSKJ²
rezljáča -e ž (á)
les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače
les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače
SSKJ²
rítina -e ž (ī)
1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival
2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven
1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival
2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven
SSKJ²
rítnik -a m (ȋ)
1. anat. končni del črevesa: vnetje ritnika
2. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati ritnik
3. nar. debelejši spodnji del snopa; ritina: snope so zložili z ritniki navzven
1. anat. končni del črevesa: vnetje ritnika
2. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati ritnik
3. nar. debelejši spodnji del snopa; ritina: snope so zložili z ritniki navzven
SSKJ²
robílnik -a m (ȋ)
les. krožna žaga za robljenje lesa: robilnik in čelilnik
♦ teh. stroj ali priprava za robljenje pločevine
les. krožna žaga za robljenje lesa: robilnik in čelilnik
♦ teh. stroj ali priprava za robljenje pločevine
SSKJ²
robníca -e ž (í)
1. les. lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve; zaključna letev: robnica zidne obloge
♦ navt. lesena letev, ki utrjuje, povišuje ali zaključuje vrh boka pri čolnu
2. teh. zobčasta letev pri pisalnem stroju, na kateri sta nameščena robnika:
1. les. lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve; zaključna letev: robnica zidne obloge
♦ navt. lesena letev, ki utrjuje, povišuje ali zaključuje vrh boka pri čolnu
2. teh. zobčasta letev pri pisalnem stroju, na kateri sta nameščena robnika:
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
skóbeljnik -a [skobəljnik] m (ọ̑)
1. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja: vpeti kos lesa v skobeljnik; skobljati deske na skobeljniku
2. les. stroj za skobljanje lesa: delati s skobeljnikom / debelinski, poravnalni, štiristranski skobeljnik
1. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja: vpeti kos lesa v skobeljnik; skobljati deske na skobeljniku
2. les. stroj za skobljanje lesa: delati s skobeljnikom / debelinski, poravnalni, štiristranski skobeljnik
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 39
- 40
- 41
- 42
- 43
- 44
- Naslednja »
Število zadetkov: 880
Dostopnost