Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vèčlísten -tna -o prid. (ȅ-ȋ)
les., navadno v zvezi večlistna žaga žaga, ki ima več listov:
SSKJ²
vejevína -e ž (í)
les v obliki vej: oglarji so uporabljali zlasti vejevino; pokriti jamo z vejevino
SSKJ²
venčnják -a m (ā)
les. skobljič z rezilom čez vso širino podplata za skobljanje ploskev, ki se stikajo v kotu:
SSKJ²
venecijánka -e ž (ȃ)
les. žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske: žagati z venecijanko / žaga venecijanka
SSKJ²
vlačíti in vláčiti -im nedov. (ī á)
1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče
2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode
3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal
4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi
5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi
6. nar. branati: orati in vlačiti
● 
ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati
    vlačíti se in vláčiti se
    1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh
    2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca
    3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil
    4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini
    5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači
    6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami
SSKJ²
vlaknénka -e ž (ẹ̄)
les. žarg. vlaknena plošča: izdelovanje vlaknenk
SSKJ²
vrbovína -e ž (í)
vrbov les: uporaba vrbovine; vrbovina in topolovina / košara iz vrbovine iz vrbovih šib
SSKJ²
vrhovína -e ž (í)
gozd. les v obliki drevesnih vrhov: obsekati vrhovino; kup vrhovine
SSKJ²
zajéra -e ž (ẹ̑)
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa: čelo in zajera / prirezati desko, letev na zajero; stik na zajero
// stik, spoj tako prižaganih ploskev: zajera pri okviru slike / očistiti iz zajere stari klej
SSKJ²
zakròj -ôja m (ȍ ó)
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda: izžagati zakroj / spah, vez na zakroj
SSKJ²
zaróbek -bka m (ọ̑)
les. obrobek: narediti hlodu zarobek
SSKJ²
zavrtáč -a m (ázool.
1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae: gosenice zavrtačev; zavrtači in zalubniki
2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les, Pholas dactylus:
SSKJ²
zelenikovína -e ž (í)
pušpanov les: lesorez iz zelenikovine
SSKJ²
žagálnica -e ž (ȃ)
les. obrat za žaganje hlodov, lesa: pripeljati hlod v žagalnico / vodja žagalnice
SSKJ²
žágarica -e ž (ȃ)
1. žena lastnika žage (obrata): mlinarica in žagarica
2. les. pila za brušenje žage: brusiti z žagarico / pila žagarica
♦ 
zool. žagarica kobilica z ostrimi trni na notranji strani nog, dolgimi zadnjimi nogami in zakrnelimi krili, Saga pedo; žagarice racam podobne ptice selivke z ozkim nazobčanim kljunom, Merginae; večje morske ribe z nazobčanim izrastkom na glavi, Pristiophoridae
SSKJ²
žámarica -e ž (ȃ)
les. žarg. krožna žaga za robljenje lesa; robilnik
SSKJ²
žámati -am nedov. (ā)
les. žarg. delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; robiti: žamati deske
SSKJ²
žebljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. opremljati z žeblji, ki varujejo ali so za okras: žebljati cokle, čevlje; žebljati pas s srebrnimi žebljički
2. les. povezovati lesene dele česa z žeblji: žebljati lesno konstrukcijo; žebljati zaboje
♦ 
med. žebljati kost utrjevati zlomljeno kost z žebljem podobnimi kovinskimi predmeti
    žeblján -a -o:
    žebljani čevlji
     
    avt. žebljana guma zimska guma z žebljički
SSKJ²
žíliti -im nedov. (í ȋ)
obrt. vstavljati ozke okrasne vložke v les: žiliti in flodrati
SSKJ²
žámanje -a s (āles. žarg.
1. robljenje: žamanje desk
2. žagarski odpadki, nastali zlasti pri robljenju: sekati žamanje; kuriti z žamanjem; krajniki in žamanje
Število zadetkov: 880