Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
les. skobljič z rezilom čez vso širino podplata za skobljanje ploskev, ki se stikajo v kotu:
les. žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske: žagati z venecijanko / žaga venecijanka
1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče
2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode
3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal
4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi
5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi
6. nar. branati: orati in vlačiti
● ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati
- vlačíti se in vláčiti se
1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh
2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca
3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil
4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini
5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači
6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami
vrbov les: uporaba vrbovine; vrbovina in topolovina / košara iz vrbovine iz vrbovih šib
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa: čelo in zajera / prirezati desko, letev na zajero; stik na zajero
// stik, spoj tako prižaganih ploskev: zajera pri okviru slike / očistiti iz zajere stari klej
1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae: gosenice zavrtačev; zavrtači in zalubniki
2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les, Pholas dactylus:
les. obrat za žaganje hlodov, lesa: pripeljati hlod v žagalnico / vodja žagalnice
1. žena lastnika žage (obrata): mlinarica in žagarica
2. les. pila za brušenje žage: brusiti z žagarico / pila žagarica
♦ zool. žagarica kobilica z ostrimi trni na notranji strani nog, dolgimi zadnjimi nogami in zakrnelimi krili, Saga pedo; žagarice racam podobne ptice selivke z ozkim nazobčanim kljunom, Merginae; večje morske ribe z nazobčanim izrastkom na glavi, Pristiophoridae
1. opremljati z žeblji, ki varujejo ali so za okras: žebljati cokle, čevlje; žebljati pas s srebrnimi žebljički
2. les. povezovati lesene dele česa z žeblji: žebljati lesno konstrukcijo; žebljati zaboje
♦ med. žebljati kost utrjevati zlomljeno kost z žebljem podobnimi kovinskimi predmeti
- žeblján -a -o:
žebljani čevlji
♦ avt. žebljana guma zimska guma z žebljički
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 41
- 42
- 43
- 44
- Naslednja »