Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Smučanje
zunánje róbljenje -ega -a s
Jezikovna
Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanje

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Pleteršnik
zvíjati, -am, vb. impf. ad zviti; 1) zusammenwickeln, zusammenrollen; — 2) verdrehen; palico z.; (pren.) besedo, pravico, postavo z., Cig.; — winden, schlängeln, Mur.; glavo z., den Kopf herumdrehen, Cig.; z. repom z., mit dem Schweife wedeln, Z.; glas ali z glasom z., mit der Stimme abwechseln, sie modulieren, Cig.; — z. se, sich winden, sich schlängeln; z. se kakor črv; z. se od bolečin; z. se pred kom, vor jemandem Katzenbuckel machen, Cig.; — les se zvija, das Holz wirft sich, Cig., Jan.
Celotno geslo Sinonimni
zvíjati se -am se nedov.
1.
izraža, da kaj prihaja v stanje, ko se krivi okrog namišljene osi
SINONIMI:
viti se, ekspr. svaljkati se, ekspr. svedrati se, ekspr. vijačiti se
2.
izraža, da kaj prihaja v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja
SINONIMI:
viti se, knj.izroč. bočiti se
3.
premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi
SINONIMI:
viti se, ekspr. jeguljiti se, knj.izroč. previjati se
GLEJ ŠE SINONIM: viti se
Celotno geslo Frazemi
zvòn Frazemi s sestavino zvòn:
bíti plát zvóna, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, udáriti plát zvóna, zvonôvi gredó k svétemu očétu po blagoslòv, zvonôvi gredó na bôžjo pót, zvonôvi gredó v Rím, zvonôvi odletíjo v Rím
SSKJ²
zvozíti1 zvózim dov. (ī ọ́)
z vožnjo spraviti kam: zvoziti drva iz gozda; zvoziti gnoj na njivo; zvoziti pesek s tovornjaki; zvoziti pridelke domov / dopoldne je zvozil sto samokolnic
    zvóžen -a -o:
    zvožen les
Celotno geslo Frazemi
žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, móker kot žába, napíhnjen kot žába, napihováti se kot žába, pijàn, da bi žábe víkal, píti kot žába, plávati žábo, zijáti kot žába jájce, zmôči kàj kàkor žába ôreh
SSKJ²
žága -e ž (ȃ)
1. orodje ali stroj z nazobčanim listom za žaganje: pognati, vleči žago; list, ročaj žage / slišati žago glas žage pri žaganju; kakor žaga rezek glas / drvarska žaga; dvoročna žaga; električna, motorna, ročna, strojna žaga; mizarska žaga ročna žaga z vrvico, napeto z zatikalom; žaga na vodni pogon; žaga za kovino, marmor
// list tega orodja: vpeti žago v okvir; zobje žage / žaga se skrha; brusiti žago
2. obrat za žaganje hlodov, lesa: žaga dela tudi ob sobotah; vodja žage / imeti mlin in žago stavbo z napravami za žaganje; postaviti ob potoku žago / pripeljati na žago; delavci na žagi
● ekspr. zapele so žage začeli so žagati; nar. vodnjak na žago vodnjak z ročno črpalko
♦ etn. vžigalna žaga pri nekaterih prvotnih ljudstvih priprava za delanje ognja, pri kateri se ostroroba palica vleče sem in tja po zarezi; glasb. pojoča žaga veliki žagi brez zob podobno glasbilo, na katero se igra z lokom ali tolkalcem; gozd., les. verižna motorna žaga v obliki brezkončne verige, katere členi so oblikovani kot žagini zobje; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku; (žaga) samica venecijanka; teh. razperiti žago; kamnoseška žaga
Pravopis
žága -e ž (ȃ) ostra, dobra ~; pripeljati hlode na ~o; ~ na vodni pogon; ~ za kovino; les. ~ samica |venecijanka|
Celotno geslo Sinonimni
žága -e ž
1.
orodje ali stroj z nazobčanim listom za žaganjepojmovnik
2.
obrat za žaganje hlodov, lesa
SINONIMI:
les. žagalnica
GLEJ ŠE: čelilnik, izrezovalka, jarmovka, robilnik, pila, vodja
Celotno geslo Pohlin
žaga [žȃga] samostalnik ženskega spola

žaga

SSKJ²
žagálnica -e ž (ȃ)
les. obrat za žaganje hlodov, lesa: pripeljati hlod v žagalnico / vodja žagalnice
Pravopis
žágan -a -o (ȃ) Tramovi so ~i, ne tesani
žágani -a -o (ȃ) ~ les
Celotno geslo Pohlin
žaganje [žȃganje] samostalnik srednjega spola

drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju; žaganje

SSKJ²
žágarica -e ž (ȃ)
1. žena lastnika žage (obrata): mlinarica in žagarica
2. les. pila za brušenje žage: brusiti z žagarico / pila žagarica
♦ zool. žagarica kobilica z ostrimi trni na notranji strani nog, dolgimi zadnjimi nogami in zakrnelimi krili, Saga pedo; žagarice racam podobne ptice selivke z ozkim nazobčanim kljunom, Merginae; večje morske ribe z nazobčanim izrastkom na glavi, Pristiophoridae
SSKJ²
žágati -am nedov. (ȃ)
1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom
a) delati kose, dele: žagati les, marmor, železo; žagati ploh; žagati z motorno žago; ročno žagati / žagati sneg z vrvjo / žagati drevesa, drogove z žaganjem podirati; žagati veje ob deblu z žaganjem odstranjevati
b) oblikovati, delati: žagati deske, letve / žagati drva z žaganjem pripravljati
2. ekspr. premikati lok sem in tja: violinist žaga po strunah / žagati violino, na violino premikajoč lok igrati
3. slabš. monotono igrati: orkester je žagal; violina žaga / žagati simfonijo, skladbo
4. oglašati se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: kobilice, škržati žagajo / nekje žaga sinička
5. ekspr. rezko, monotono smrčati: če leži na hrbtu, žaga; sosed na postelji je celo noč žagal
6. pog. prizadevati si odstaviti, odpustiti koga: žagati direktorja / žagati vlado
● žagati komu stolček ogrožati komu službeni položaj; nar. žagati vodo črpati s premikanjem ročaja črpalke; pog. take žaga, da se valjamo od smeha pripoveduje take šale; ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ob sobotah ne žagamo ne opravljamo žagarske dejavnosti, žagarskih storitev
♦ etn. babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj
    žagajóč -a -e:
    žagajoča pesem škržatov
    žágan -a -o:
    žagana veja
    ♦     les. žagani furnir furnir, izdelan z žaganjem; žagani les les, izdelan z žaganjem hlodovine
Celotno geslo Pohlin
žagati [žȃgati] nedovršni glagol

žagati

SSKJ²
žámanje -a s (ā) les. žarg.
1. robljenje: žamanje desk
2. žagarski odpadki, nastali zlasti pri robljenju: sekati žamanje; kuriti z žamanjem; krajniki in žamanje
Pravopis
žámanje -a s, pojm. (á; ȃ) les. žarg. robljenje; snov., les. žarg. kuriti z ~em |z odpadki, nastalimi pri robljenju|
SSKJ²
žámarica -e ž (ȃ)
les. žarg. krožna žaga za robljenje lesa; robilnik
Število zadetkov: 2125