Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
Pleteršnik
gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
Pleteršnik
lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
półžji, adj. Schnecken-; po polžje (nach Schneckenart) lesti.
Pleteršnik
pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
láziti -im nedov. laziti, lesti, plaziti se: Tsuzni; láziti, pleziti, posplesznoti KOJ 1833, 177; navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; Pred pestisom, steri v kmiczi lazi TA 1848, 76; Po pouti nelázi KOJ 1845, 2; Na teli [pirušlek] teško lazi AI 1878, 7; kak lazijo rošči prek poti AI 1878, 3
lazéči -a -e lazeč, plazeč se: ſzi ſztvouro Po zemli lazécso ſztvár BKM 1789, 158; Vu kom ſzo bilé i lazécse i letajoucse ſztvári nebeſzke KŠ 1771, 372; Troubite I ſztvári lazécse BKM 1789, 86
lazajóuči -a -e lazeč, plazeč se: sézti dén je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i drüge ſztvári KM 1796, 4; naj goſzpodüje nad na zemli lazajoucsimi ſztvármi KŠ 1754, 95

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
lesti [lẹ́sti lẹ̑zem] nedovršni glagol

plaziti se, lesti

Celotno geslo Pohlin
polesti [polẹ́sti polẹ̑zem] dovršni glagol

(imeti namen) lesti, plaziti se

Celotno geslo Pohlin
zlezati [zlẹ́zati zlẹ́zam] (izlezati) dovršni glagol

lesti ven

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
lesti glagol

PRIMERJAJ: lezejoč

Celotno geslo Hipolit
lezejoč (lezeoč) deležnik

PRIMERJAJ: lesti

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
lesti nedov.F14, attae, attarumkateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de bi po terni shly; correpereleiſti, perleſti, plaṡiti, perplaṡiti; dereperedoli leiſti; inscenderegori leiſti; praeterlabimimú leiſti, mimú tezhi; proreperenaprei leiſti, ali perleiſti; repereleiſti; reptareplaṡiti, po trébuhi leiſti; reptilis, -leſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali leiṡe; scanderelaṡiti, gori leiſti, gori poiti; scansilis, -ledobru ali lahku ṡa gori leiſti, ali poiti; serpensſléherna ṡhivál, katera leiṡe, laṡi, kazha; serpereleiſti, laṡiti, gomaṡiti; subreperepodleiſti, podplaṡiti, na ṡkrivnim leiſti, notar vleiſti. Deu:15.v.9

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
lesti lezem nedov. lesti: ena muha lejse 3. ed. pò tvojm obraſu ǀ yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse 3. ed. ǀ takorshni ludje ſo kakor kazhe katere po semli leiseio 3. mn. ǀ tajſte shivali, katere po semli lesejo 3. mn., inu veliku nouh imaio ǀ Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham po semli lejsla del. ed. ž

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
gori prislov
Celotno geslo Megiser
leisti
GLEJ: lesti
Celotno geslo Megiser
lesti lezem nedovršni glagol
Celotno geslo Megiser
pojti pojdem dvovidski glagol

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
gorilesti (gori lesti) glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje16
lesti glag. nedov. ♦ P: 11 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
noterlesti glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595); (noter lesti) glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Število zadetkov: 20