Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
naletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) na koga/kaj ~ ~ prijatelja; ~ ~ vozilo pred seboj; publ. ~ ~ dober sprejem doživeti dober sprejem, biti dobro sprejet
naletéti se -ím se (ẹ́ í) na kaj Na med se je naletela muha
Celotno geslo Etimološki
naletẹ́ti – glej letẹ́ti
Jezikovna
Namenilnik ali nedoločnik?

Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?

Celotno geslo Frazemi
navít Frazemi s sestavino navít:
délati kot navít, igráti kot navít, letéti kot navít, têči kot navít, tékati kot navít
Celotno geslo Vezljivostni G
nêsti se nêsem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
čustvenostno kdo/kaj samozavestno premikati se
/Kako/ se nese!
2.
neobčevalno knjižno kaj gibati se, premikati se od—do/mimo koga/česa / skozi/čez/na/v kaj / v/po čem / kje / kod
Po nebu se nese mogočen oblak.
Celotno geslo eSSKJ
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]
    miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
netopīr -ja m
Pravopis
nízko mer. prisl. nížje tudi níže (í; ȋ) ~ leteti; ~ nad obzorjem; ~ viseči oblaki; ~ oceniti vrednost česa; ~ peti; spuščati se čedalje nižje; nižje uvrščen
SSKJ²
nizkokrílnik -a m (ȋ)
aer. letalo s krili ob spodnjem robu trupa: leteti z nizkokrilnikom
Pravopis
obletéti -ím dov. obletèn -êna; drugo gl. leteti (ẹ́ í) kaj Ptica je nekajkrat obletela drevo; poud. obleteti koga Obletele so me druge misli |obšle|; brezos. Obletelo me je, da bi odšel |pomislil sem|
obletéti se -ím se (ẹ́ í) Drevje se ~i |izgubi listje|
Pravopis
odletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptice so odletele; poud. odleteti od česa Krogla je odletela od zidu |se je odbila|; poud.: ~ iz službe |biti odpuščen|; ~ k sosedu |odhiteti, steči|; šol. žarg. ~ pri izpitu |ne opraviti izpita|
Celotno geslo Etimološki
odletẹ́ti – glej letẹ́ti
Celotno geslo Frazemi
ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti
Celotno geslo Vezljivostni G
peljáti péljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.
3.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.
4.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.
5.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.
Celotno geslo Vezljivostni G
peljáti se péljem se tudi -ám se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Peljali so se od začetka do končne postaje.
Celotno geslo Etimološki
perọ̑ -ẹ̑sa s
Svetokriški
perutnica -e ž perutnica: ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo tož. ed. ima ǀ s' ſvojo peretnizo or. ed. ſe je bil Lune doteknil ǀ kar udobi dvej peretnizi tož. dv. veliki ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi peretnizami or. dv. oblizhe Boshje ǀ Bres leteh peretniz rod. mn. ǀ Stari ſo djali de imà ſtu peretnizh rod. mn., inu ſtu rok ǀ zhes en zhaſſ peretnize tož. mn. ſtreſeio ǀ s' peretnizami or. mn., kakor Muſikonti s' roko bye ǀ s'peretnizamy or. mn. ſi pomaga de hitrej tezhe
SSKJ²
pikírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh; strmoglavljati: letala so začela pikirati; bombniki so pikirali na progo in odmetavali bombe; pren. riba je v lepem loku pikirala v globino reke
Pravopis
podnében -bna -o (ẹ̑) neobč. leteti v ~ih višinah |zelo visoko|
podnébni -a -o (ẹ̑) ~ pas
Celotno geslo Etimološki
polȅt – glej letẹ́ti
Število zadetkov: 183