Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
poletéti -ím dov., polêtel (ẹ́ í)
1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula
// knjiž. steči1, pohiteti: po prstih je poletel k materi
2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Pariz; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov
● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal
Pravopis
poletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptič skuša ~
Celotno geslo Etimološki
poletẹ́ti – glej letẹ́ti
Celotno geslo Vezljivostni G
potováti -újem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.
2.
kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.
Svetokriški
potreben -bna prid. 1. potreben: kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen: kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
SSKJ²
preletávati -am nedov. (ȃ)
1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje
// večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo
2. ekspr. na rahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja
3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico
4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu
5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah
6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev
    preletávati se 
    leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo: ptiči so se preletavali z drevesa na drevo / po polju so se preletavale vrane
Pravopis
preletéti -ím dov. preletèn -êna; preletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) koga/kaj Letalo je preletelo gorovje; poud.: z očmi ~ slike na steni |na hitro pogledati|; v hipu ~ stopnice |preteči|; poud. Veselje ga ~i |obide|
Celotno geslo Etimološki
preletẹ́ti – glej letẹ́ti
SSKJ²
prenízek -zka -o prid.(í)
preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura
    prenízko prisl.:
    prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko
Pravopis
prenízko nač. prisl. (í) ~ leteti; ~ ocenjen
SSKJ²
prepeljávati -am nedov. (ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus
// voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom
// spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo
2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke
3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču
    prepeljávati se 
    enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki
    // nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji
    ●     ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi
Celotno geslo Etimološki
pr̄hati -am nedov.
Pravopis
priletéti -ím dov. priletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptič je priletel na okno; poud.: Vsi so prileteli iz hiše |pritekli, prihiteli|; Priletel je še drugi udarec |zadel ga je|; prileteti na kaj ~ ~ glavo in se ubiti; Mačka je priletela na noge
Celotno geslo Etimološki
priletẹ́ti – glej letẹ́ti
Vorenc
prileteti dov., F4, advolare, perleteiti, doleteiti; convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp letéti; revolare, naṡai leteiti, naṡai perleteiti
Celotno geslo Vezljivostni G
príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.
4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.
5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.
8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.
Besedje16
pročleteti (proč leteti) glag. nedov. ♦ P: 2 (KPo 1567, DB 1584)
SSKJ²
pršéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči
    pršèč -éča -e:
    pršeč dež
Celotno geslo Sinonimni
pršéti -ím nedov.
leteti v obliki drobnih kapelj, delcev; deževati v obliki drobnih, gostih vodnih kapelj
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: deževati
SSKJ²
pršíti -ím nedov. (ī í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani
3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg
4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo
● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
Število zadetkov: 183