Zadetki iskanja
Pleteršnik
pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
SSKJ²
Pravopis
razletéti se -ím se dov. razletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Granata se je v zraku razletela; Ptice so se razletele; knj. pog. Otroci so se razleteli na vse strani razbežali, razkropili
Celotno geslo
Etimološki
razletẹ́ti se – glej letẹ́ti
Svetokriški
raztegniti -nem dov. razprostreti, raztegniti: more ſvoje peruta restegnit nedol., inu viſsoku leteti ǀ nimash poplate s'ſobmy kakor eno mresho reſtegnit nedol. ǀ nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti, inu ſvojo rokò ſtegnit nedol. ǀ ſtegnem 1. ed. moje roke, inu nage de bodo gori perbite ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne 3. ed., letu tudi shpegal sturj ǀ ſtegne 3. ed. ſvojo deſno roko na perſy tiga Ceſſarja ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie padil, inu moje roke, inu noge k' ſnaminu te pohleunoſti reſtegnil del. ed. m raztegniti se razprostreti se, razširiti se: ſe usdigne na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne 3. ed. po celli desheli ǀ katera ſe ſtegne 3. ed. zhes lete rezhy, katere she ſe nenajdeo v'obenem mejſtu
SSKJ²
reaktívec -vca m (ȋ)
pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec
pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec
Čebelarstvo
Svetokriški
sam -a zaim. sam: en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje: je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje: ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
Celotno geslo
Frazemi
Besedje16
SSKJ²
síkati -am stil. síčem nedov. (ī ȋ)
1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu
// dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške
// sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje
2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja
1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu
// dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške
// sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje
2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja
- sikáje :
bakle so sikaje ugašale
- sikajóč -a -e:
sikajoč gad
Smučanje
Pravopis
smér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) navpična ~; ~ hoje; leteti v ~i vzhod—zahod; prometni znak: obvezna ~; plezalna ~; študijska ~; razmišljati v to ~; publ. koraki v ~i izboljšanja odnosov → za izboljšanje
Celotno geslo
Frazemi
snét Frazemi s sestavino snét:
divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra
divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra
Pravopis
spodletéti -ím dov. spodletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Sekira ~i ob grči; spodleteti komu Vse mu je spodletelo; brezos. V poklicu mu je spodletelo |ni (bil) uspešen|
Celotno geslo
Etimološki
spodletẹ́ti – glej letẹ́ti
Pravopis
spreletéti -ím dov. spreletèn -êna; spreletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) koga/kaj Kurja polt ga ~i; brezos. Spreletelo ga je do kosti
spreletéti se -ím se (ẹ́ í) Golobi so se spreleteli nad mestom; pokr., brezos. Do večera se bo spreletelo bo prenehalo deževati
spreletéti se -ím se (ẹ́ í) Golobi so se spreleteli nad mestom; pokr., brezos. Do večera se bo spreletelo bo prenehalo deževati
Celotno geslo
Etimološki
spreletẹ́ti – glej letẹ́ti
SSKJ²
Prekmurski
stopáj -a m
1. stopinja: I nej nyemi je dáo örocsine vu nyej ni eden ſztopáj KŠ 1771, 359; Sztopáj AI 1875, kaz. br. 6; sztopája rogát zacsüje AI 1875, kaz. br. 7; Vtvoj ſztopáj trpeti, Za mo diko dr'zim BKM 1789, 70; nego vu ſztopáj mojega odküpitela bodem hodo SM 1747, 49; dönok ſze vnyem ſztopáji nájdejo tákſi, zſteri ſze razmi KŠ 1771, 715; toliko i toliko sztopájov koliko méterov zadene AI 1875, kaz. br. 6; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; pren. ſzo nám naſſi ſztarisi nikſi ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej niháli KŠ 1754, 3b; I ocsa je i onih, ki hodijo po ſztopáji vöre KŠ 1771, 455
2. korak: Potom je z-Pavlom vednom dühi i ſztopáji hodo KŠ 1771, 654; Eta morska riba zná na 300 stopájov leteti AI 1878, 32; Mre'ze szo vrgli sztopájom mojim TA 1848, 45; I ſztopáje ednáke csinte znogámi vaſimi KŠ 1771, 695; Ravnaj moje ſztopáje na pout tvojih zapouvid KM 1783, 17
1. stopinja: I nej nyemi je dáo örocsine vu nyej ni eden ſztopáj KŠ 1771, 359; Sztopáj AI 1875, kaz. br. 6; sztopája rogát zacsüje AI 1875, kaz. br. 7; Vtvoj ſztopáj trpeti, Za mo diko dr'zim BKM 1789, 70; nego vu ſztopáj mojega odküpitela bodem hodo SM 1747, 49; dönok ſze vnyem ſztopáji nájdejo tákſi, zſteri ſze razmi KŠ 1771, 715; toliko i toliko sztopájov koliko méterov zadene AI 1875, kaz. br. 6; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; pren. ſzo nám naſſi ſztarisi nikſi ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej niháli KŠ 1754, 3b; I ocsa je i onih, ki hodijo po ſztopáji vöre KŠ 1771, 455
2. korak: Potom je z-Pavlom vednom dühi i ſztopáji hodo KŠ 1771, 654; Eta morska riba zná na 300 stopájov leteti AI 1878, 32; Mre'ze szo vrgli sztopájom mojim TA 1848, 45; I ſztopáje ednáke csinte znogámi vaſimi KŠ 1771, 695; Ravnaj moje ſztopáje na pout tvojih zapouvid KM 1783, 17
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 183
Dostopnost