Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
boríti se -ím se nedov. (ī í) 
  1. 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi
  2. 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj
    // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem
  3. 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
    ● 
    šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno
    borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države
SNB
delfinárij -a m (á)
prostor, poslopje za gojenje velikih morskih živali, zlasti delfinov: Med čofotanjem v delfinariju morski lev Mike nežno ovije plavut okoli delfinke Jenny, medtem ko skupaj plavata po bazenu E nem. Delphinarium iz (↑)delfín + (↑)(akv)árij
SSKJ
dolgogrív -a -o [u̯gprid. (ȋ ī) ki ima dolgo grivo: dolgogriv konj, lev / dolgogriva glava / slabš. visok in dolgogriv fant dolgolas
SSKJ
grivàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) grivo: grivat lev; grivata kobila / ženska je tresla grivato glavo in kričala / pena grivatih valov
SSKJ
heráldičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane
    heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev
SSKJ
hráber -bra -o prid., hrábrejši tudi hrabréjši (á) ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: hraber človek, vojak; v boju je bil zelo hraber; hraber kot lev / hrabro dejanje
// redko pogumen: hraber človek se tega ne bo bal
    hrábro prisl.: hrabro se bojevati / ekspr. v taborišču se je hrabro držal
SSKJ
izvajálka -e [u̯k in lkž (ȃ) 
  1. 1. ženska, ki umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo: izvajalka je težko skladbo odlično zaigrala / med cirkuško predstavo je lev hudo ranil izvajalko
  2. 2. ženska, ki kaj uresničuje z delom: veziljski oddelek si prizadeva usposobiti vajenke za dobre izvajalke
SSKJ
jámski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jamo:
  1. a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
  2. b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti
  3. c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
    ♦ 
    antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
SSKJ
káčji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom
  2. 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili; ličinka kačjega pastirja
    ● 
    ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganje
    ♦ 
    bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum
    káčje prisl.: (po) kačje se zvijati; kačje marogast; kačje zvita ženska
SSKJ
králj -a (á) 
  1. 1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev
    // zlasti v zahodnih deželah kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla
  3. 3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj
  4. 4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja
    ● 
    star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
    ♦ 
    igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja
SSKJ
krilàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima krila: krilat samec mravlje; krilate žuželke / podoba krilatega dečka; krilat konj, lev / ekspr. zbrali so se vsi krilati pevci ptiči
● 
ekspr. krilate besede, fraze vznesene; ekspr. imel je krilat govor vznesen
♦ 
bot. krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia; strojn. krilata matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko
SSKJ
krvolóčen -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri
    // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh
  2. 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice
SSKJ
lév -í ž (ẹ̑) 
  1. 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče; lev1kačja lev
  2. 2. redko levitev, levljenje: lev poteka precej hitro
SSKJ
lèv lêva tudi léva (ȅ ē, ẹ̄) 
  1. 1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva
     
    beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci
  2. 2. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak; v boju je bil lev; ni se upal spoprijeti se s takim levom
  3. 3. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev; lev družabnih prireditev / gledališki lev; modni, promenadni, salonski lev
    ♦ 
    astr. Lev peto ozvezdje živalskega kroga; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens
SSKJ
lév1 -a (ẹ̑) 
  1. 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče: kačji lev; lev gosenice, raka
  2. 2. redko levitev, levljenje: drugi lev je končan
SSKJ
lév2 -a (ẹ̑) bolgarska denarna enota: to stane pet levov
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
SNB
lèvSSKJ lêva m, člov. (ȅ ē)
kdor je rojen v astrološkem znamenju leva: Vam, levom, ne bo prav nič všeč, da se boste morali podrejati pravilom in avtoriteti drugega E = hrv., srb. lȁv, rus. lév, češ. lev, stcslov. *lьvъ < slovan. *lьvъgerm.gr. léōn, semitskega izvora
SSKJ
lêvček tudi lévček -čka (ȇ; ẹ̑) manjšalnica od lèv: levinja in levčki
SNB
levínjaSSKJ -e ž, člov. (í)
ženska, rojena v astrološkem znamenju leva: Po horoskopu sem levinja in moram biti na odru E lèv
SSKJ
lêvov tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od lèv: levova griva
Število zadetkov: 41