Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
amarelica žF4, armeniacum, armenica malusamarellize, ſád inu drivú; ceraſa aprunianaamaréliza; hermelinusAmarélize, bréṡquize; mygale, hermelinusAmarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30
Celotno geslo Pohlin
belzor [belzọ̑r] samostalnik moškega spola

neko bajeslovno bitje, krilati lev

PRIMERJAJ: kvajs

Vorenc
breskvica žF2, hermelinusAmarélize, bréṡquize; mygale, hermelinusAmarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30
Pleteršnik
brlòg, -ǫ́ga, m. das Lager eines Wildes, die Wildhöhle; lev v svojem brlogu sedi, Dalm.; — die Höhle, der Schlupfwinkel; tolovaji so v svojem brlogu, Št.; — ein schlechter Wohnraum, Cig.
Vorenc
butora2 žF5, imponere onus in aliquemenimu eno butoro, ali teṡhavo naloṡhiti; onusbutora, tovor, teṡhava; saginaſedlu, na katerim tá butora leṡhy; sagma, -tisbutora tega oſla. Lev:15; sarcina, -aetovor, ali butora, en punkil, ali zula teh popotnih
Svetokriški
cesta -e ž cesta, pot: Leta je ta prava zeſta im. ed. po katiri terbei hodit ǀ nijh ſerza ſo raunu kakor ena velika gmajn zhèſta im. ed., po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ moshno is zeſte rod. ed. saulezhe veno mejo ǀ je en slepez ſedil polek ceſte rod. ed. ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè rod. ed., inu je v' Bugajme proſſil ǀ Plinius vener pishe de ſe boj Lev na gmain zeſto tož. ed. priti ǀ na fraj ceſto tož. ed. ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ na zeſti mest. ed. pustili leshati ǀ naide eniga petleria na zejſti mest. ed. leshat ǀ kadar ima raishat po tej gmain zeiſti mest. ed. te ſmerti ǀ veni shtalizi katera na fraj zheſti mest. ed. ie ſtala ǀ uſe zèſte im. mn., poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sadoſti nam morio sprizhat zeiſte im. mn. polne petleriou ǀ zeiſte im. mn. ſo shiher bres Rasbojnikou ǀ s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah mest. mn. rasbivat, inu rupat ǀ ludje po ceſtah mest. mn. martui ſo oculi padali ǀ nejſta hodila po mejſti, ali pak po zestoh mest. mn.
Vorenc
crkniti dov.F4, creparepokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; foris huius forisena ṡvér, ut foris vestra crepuitvaſha ṡvèr je zarknila; interirepoginiti, vmréti, zerkniti; leontophononen maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
Vorenc
črviček mleontophononen maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
Celotno geslo eSSKJ16
dolipoklekniti -em (dolipoklekniti, dolipoklegniti°) dovršni glagol
1. kdo postaviti telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
1.1 kdo; (na kaj) postaviti telo v tak položaj v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
FREKVENCA: 42 pojavitev v 16 delih
Vorenc
drob mF7, exta, -orumdrúb, zhreva; interanea, -orumdrúb ali oſſerzhje; intestinum, -nizhrivú, drúb, zrivú; piscem exenteraredrúb is ribe uṡèti; visceradrúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; vitaliadrob v'ṡhivali; vitaliaLev:3.v.3. ac visceraoſſerzhje: tú ṡnotranîe, drob
Vorenc
gobec mF13, bucculentuskir ima velika uſta, velik gobez kakòr lev; camustudi korba na gobzu konskim; faux, faucesgolt, gerlu, gobez, goltanez; inorus, -a, -umpres uſt, pres gobza; mus araneusmyṡh s'ṡhpizaſtim gobzam; postoniskoynṡkiga gobza ṡheleiṡu; postpomis, -diszaina, ali korba ṡa koinski gobez; rictus, -usdivje ṡvirine gobez; rostrum canumpaſji gobiz; rostrum cervorumjelenou gobiz, jelenṡki gobiz; rumen, -nisgóltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; trifaux, -ciskateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
Prekmurski
gòri popàdnoti ~ -pádnem dov.
1. zgrabiti: [lev] kravo z-tácov zlehka buje, goripopádne i vneszé KAJ 1870, 93
2. privzeti: dokoncsek gori popádnejo KOJ 1833, 30
Svetokriški
jelen -a m jelen: En jelen im. ed. je vahtal kadar krajl Mitridates je spal ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen im. ed. per medvedu ǀ Od jelena rod. ed. pishe Plinius ǀ pſsij vidio taiſtiga jelena tož. ed. ǀ Lev je leshal per jelenu mest. ed. ǀ s'enim jelenam or. ed. je derjal ǀ kateriga nepelejo jeleni im. mn., kakor ſo pelali Aureliana ǀ Ieleni im. mn. pak kadar zhes morje plavaio ǀ oſmiru jelenu rod. mn. vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Angelom je dal Nebeſſa, jelenom daj. mn., inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene tož. mn. lovili ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Iagre v'Ielene tož. mn.
Vorenc
jež mF9, choerogryllus, erinaceusjeṡh, Lev:11; cyrogriullusena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; echinatus, -a, -umtú kar je s'ſhpizami nataknîenu kakòr yesh; echinus, -nijeshiza od koſtanîa, ali en yesh; ehinusyeṡh ṡheniza; ericiusjesh; erinacius, vel herinaciusyeṡh, vel jeṡh; herinaceusen yeṡh
Vorenc
kačji prid.F13, anguis senectakazhji leu, liu; characiaskazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú; dracunculus, -litá mali kazhjek, ali kazhji korèn; exuviae angviskazhji lev; genimina viperarumkazhji ṡarod; lemonium, sive limoniumkazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom; ophiogloſsonkazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe; oreonenu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah; peplionenu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; tithy maleuskazhje mleiku; tjeriaca, -aetriák, arznia is kazhyga meſſá; tripalium, -lÿſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje; tythy maleuskazhje mléku
Celotno geslo Pohlin
kvajs [kvājs] samostalnik moškega spola

neko bajeslovno bitje, krilati lev

PRIMERJAJ: belzor

Celotno geslo Megiser
lav -a samostalnik moškega spola
Pleteršnik
lẹnílọ, n. = kačji lev, Z.; — prim. leniti se.
Pleteršnik
lẹ̑v, -ȋ, f. = 1. lev m. 1), die Mause, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
lẹ̑v, lẹ́va, adj. link; leva roka, leva stran, na levi, linkerseits; na levo, linkshin, links; v levo, linkshin, Cig.; — levi brat, der Stiefbruder, ogr.-C.
Število zadetkov: 84