Zadetki iskanja
Besedje16
Vorenc
lonec m, F13, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; chitropedes, poſſoda, ali lonzi s'nogami: Lev:11; chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en loniz; chytrapus, -dis, tryfos, ali lonez na tréh nogah; creagra, -ae, vilize, s'katerimi ſe meſſú s'lonza jemle, kuharṡke vilize; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; lebes, -tis, kotel, ali velik loniz; olla, lonez, piṡker; olla fictilis, vel testacea, parſtèni lonez; ollares uvae, groṡdje v'lonzi darṡhanu; olla succensa, en lonez, kateri vre; pultarius, -rÿ, en lonez ṡa kaſho, ali mozhnik; sinum, -ni, mleizhni loniz
Svetokriški
medved -a m medved: Medved im. ed. taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Ta Medvèd im. ed., kakor samerka de glava teshka, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid im. ed. marmrat, inu sobe Kasat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved im. ed. per volu ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda rod. ed., sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu daj. ed. je dall zate. Levu krample ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu mest. ed. ǀ ſta bila pertekla dua Medveda im. dv. ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda tož. dv., katera ſta bila reſtergala te otrozhizhe ǀ meduedy im. mn. ſo yh bili reſtargali ǀ ty paklenski Medvedi im. mn. vaſs nebodo reſtargali ǀ levi, inu medvedij im. mn. ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … Jeleni, inu medveti im. mn., kakor S. Blaſſa ǀ s'vſt tyh levou, inu medvedou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … medvedom daj. mn., jelenom, inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ vezhkrat ſim leve, inu medvede tož. mn. premagal
Prekmurski
mìla -e ž milja: Grozoviten glás ma [lev] i ga na pol mile začüti AI 1878, 11; I kikoli te bode primárjao ne edno milo zemlé KŠ 1771, 17; szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 6; On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Ti tvoj dr'zis grob na ſztou mio BKM 1789, 408; od Rima na tri mile KM 1796, 131; Dalecsino dve etaksi vör, ali stiri jezero kláftrov, milo zemlé zovéjo KAJ 1870, 66
Vorenc
milostiv prid., F5, clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu; misericors, -dis, miloſtivu; pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh, myrán, gnadliu, miloſtiu; propitiari, miloſtju biti. Lev:23; propitius, -a, -um, gnadliu, vſmilen, miloſtiu
Vorenc
mladica ž, F47, bigemmis, mladiza, ali terta s'dvéma ozheſma; focaneus palmes, taiſti verſhizhek v'mei dvéma mladizama na vinṡki tarti; inoculare, mladize ṡaſajati, mladize notar polagati, pogrubati; orbi palmites, mladize pres ozhes, ſleipe mladize vinṡke terte; palmes, -tis, mladiza na vinṡki terti; planta, -ae, mladiza, odraſtek, saſajeniza; spatula, mladiza, ali veya palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4; surculus, -li, zeip, zeipika, odraſelk, mladiza
Vorenc
moški prid., F18, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka inu ẛhenska; andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; masculini sexus, moṡhkiga ſpollú; masculinus, -a, -um, moṡhki; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; sexus virilis, moṡhki spol; sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza; virilis, -le, moṡhki; virilitas, moṡhki ſtán
Svetokriški
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
Vorenc
noga2 ž, F7, basis, grúſt, ſtalu, ali noga pod enim ſtebrom; chitropedes, poſſoda, ali lonzi s'nogami. Lev:11; chytrapus, -dis, tryfos, ali lonez na tréh nogah; mensa delphica, ta treih nogah okrogla miṡa; monopodium, miṡa na eni nogi; stylobata, -ae, ta ṡhkryl, na kateri ſtoji noga eniga ſtebra; syntrops, ena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih
Vorenc
ob predl., F75, I. s tožilnikom caecare, eniga oſlipéti, ob pogléd perpraviti, ſlipiti; efflere oculos, od joka ob ozhy priti; elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tla verṡhen; externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom breviter, ob kratkim; foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrye; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; sementium pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; prim. poldne
Vorenc
Vorenc
odpustiti1 dov., F10, condonare, ſhenkati, odpuſtiti; dimittere, odpuſtiti, ſpuſtiti, odpuṡzhati; ignoscens, kateri odpuſty; ignoscere, odpuſtiti, ẛaneſti, perṡaneſti, pregledati; ignoturus, -a, -um, kateri bó odpuſtil; indulgere, odpuſtiti, pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati; inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane; parcere, ſe ſhonati, odpuſtiti, ṡaneſti, ṡhparati; piabilis, -le, kar ſe lahku more odpuſtiti; repropitiari, odpuſtiti. Lev:19.[v.22.]
Vorenc
odpuščanje s, F15, deprecari, doli proſſiti, ẛa odpuṡzhanie proſſiti; deprecatio, proſhnîa ẛa odpuṡzhanîe; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; ignoscibilis, -le, vréden odpuṡzhanîa; impunitas, neſhtraffanîe, odpuṡzhanîe; jubilaeum, odpuſtnu leitu: leitu tega odpuṡzhanîa tú 50. Lev:15; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; piaculúm, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh grehou, ṡa ṡmyrjenîe; piatio, odpuṡzhanîe, pokura; remiſsio, odpuṡzhanîe, odvienîe; salva venia, s'proſhenîem, s'odpuṡzhanîam; venia, -ae, odpuṡzhanîe, dopuṡzhanîe, ali dopuṡzhenîe; veniâ carere, nevréden odpuṡzhanîa; venia obsecranda est, je potréba ṡa odpuṡzhanîe proſſiti; veniam pettere, ṡa odpuṡzhanîe proſſiti
Pleteršnik
Prekmurski
oroslán tudi oroslánj -a m lev: kako te erjüjoucſi Oroſzlány TF 1715, 43; kako te erjüocſi oroſzlány SM 1747, 42; kak divji oroſzlán SM 1747, 76; liki erjüjoucsi oroſzlány okouli hodi KŠ 1771, 713; Zaszedjáva liki oroszlán TA 1848, 8; Oroslan AI 1878, 11; I tak ſzam vo ftrgnyeni zvüſzt oroſzlánya KŠ 1771, 652; zateknoli ſzo oroſzlányom vüſzta KŠ 1771, 693; Zapouvid Bo'so one zdr'sávajo .. I divji oroſzlányi SŠ 1796, 169; ki iscsejo, kak hrjávajoucsi oroszlánje KOJ 1845, 8; Ti mládi oroszlánye bodo sztrádali TA 1848, 26
Celotno geslo
Megiser
oroslan -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Megiser
oroslanica -e samostalnik ženskega spola
Vorenc
osel m, F4, hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu kobile; lalisio, -onis, en mlad hoſtni oſſel; onager, -gri, divji oſſel; onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil; rudo, rudere, trobiti kakòr en oſſel, ſhrajati; sagma, -tis, tá butora tega oſla. Lev:15; veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn, oſſel, Camela
Vorenc
osrčje s, F14, albegnina, en deil oſſerzhja; chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; eviscerare, oſſerzhje vunkai vṡèti; exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe oſſerzhje; extipex, -cis, en bogoviz, kateri oſſerzhjé ogleduje; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; interanea, -orum, drúb ali oſſerzhje; intestina, zhréva, oſſerzhje; jecusculum, jetrize, oſſerzhje; ozymum, -mi, jeid is ſvinṡkiga oſſerzhja; praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; viscus, visceris, oſerzhje; vitalia, Lev:3.v.3. ac viscera, oſſerzhje: tú ṡnotranîe, drob
Svetokriški
ovčica -e ž ovčica: ie bil kakor ena oderta auzhiza im. ed. ǀ ouzhiza im. ed. kakor vidi volka ſe prestrashi ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize rod. ed. vmorit ǀ Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi daj. ed. ǀ Kakor volk Kateri ouzhizo tož. ed. prezej sa urat popade ǀ On je taisti dobrutlivi Paſter, kateri to sgubleno auzhizo tož. ed. je prishal s'Nebeſs yskati ǀ vouk nasai shivo uozhizo tož. ed. perneſe ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi mest. ed., leſsiza per Sajzu ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe ouzhize im. mn. ǀ Polek tiga ſte tudi dolshni vashimu duhounimu Paſteriu pokorni biti, kakor ene krotke, inu pohleune auzhize im. mn. ǀ Ali kakor ſo bily gnado S: Duha preieli s'strashnih ouzhiz rod. mn. ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam daj. mn. perglihal ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize tož. mn. v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ sa nyh podvershene auzhize tož. mn. malu marajo ǀ Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize tož. mn. paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene ovzhize tož. mn. ǀ sa nyh podvershene vuzhize tož. mn. malu ſta marala
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 84
Dostopnost