Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
palmov prid., F9, cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od palmoviga ſadú; dactylus, -li, tudi ſad palmoviga driveſſa; elata, -ae, palmovu liſtje. Cant:6; elate, -es, ena ſorta palmoviga driveſſa; margaris, -dis, ena ſorta ṡernîa, od palmoviga driveſſa ſad; palma, palmovu drivú; palmeus, -a, -um, od palmoviga driveſſa; palmosus, -a, -um, od palmoviga driveſſa; palmosus, -a, -um, polhen palmovih drivès; spatula, mladiza, ali veya palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4
Vorenc
poroditi se dov., F3, effoetus, -a, -um, kar ſe je pomladilu, ali porodilu, ſlabú, cilú mladú, kúſt inu koṡha; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; quidquid concipitur, et nascitur, kar ſe ſpozhnè, inu porody
Vorenc
požreti dov., F12, absorbêre, poſerkati, poshréti; catapotia, -tiorum, et catapotium, ſléherna arznîa, katera ſe pye, ali poṡhre; consumere, ṡadjati, ṡazerati, ferzerati, pozerati, poṡhréti; cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more enkrat poṡhreti; deglutire, poṡhreti, poṡhirati; degultare, poṡhreti; devorare, poṡhréti; heluari, poṡhréti, lebati, ṡhlemati; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici zerkne; omnivorus, -a, -um, poṡhréſhen, kateri hozhe vſe poṡhréti; praeconsumare, poprei pozerati, vṡhiti, poṡhreti, ṡadjati; resorbere, ṡupèt poſerkati, ali poṡhréti; prim. požren 
Vorenc
praznovati nedov., F6, celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti; concelebrare, praṡnovati, praṡnik derṡhati; feriari, praṡnovati; sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati; sabbatizare, ob Sabbotah praṡnovati. Lev:25; vacare, praṡnovati, poſtavati
Pleteršnik
presvlȃk, m. = lev, die abgestreifte Hülle: rakov p., Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
rjúti, rjóvem, rjújem, vb. impf. brüllen; rjove kakor lev; krave in voli mukajo, bik rjove, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); Ezav rjove in joka na glas, Ravn.-Valj. (Rad); (praes. rę̑vem, Ponikve [Tolm.]-Valj. [Rad]).
Svetokriški
rjuti rjovem nedov. rjuti: sazhne taku ſtrashnu tulit, inu erjuti nedol. ǀ sdaj drusiga neshlishim, ampak hudizhe erjuti nedol. ǀ on sazhne ariuti nedol. kakor ena shivina ǀ eriove 3. ed. kakor lev, lejta kakor Poſtojna ǀ je erjul del. ed. m, kakor en lev ǀ je na Nebu garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu del. ed. s ǀ grosavitnu ſo erjuli del. mn. m
Vorenc
sabota ž, F6, dies Saturni, ſabbota; sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati; sabathi iter, ena laṡhka mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob ſabbotah daile hoditi; sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; violare sabbatum, ſabbote, ali praṡnika ne derṡhati
Vorenc
samo prisl., F10, duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; nedum, ne ſamu; non modo, ne ſamu, nikár ṡdai; non solum, ne ſamu, nikár li; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy; sollùm, ſamu; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; tantum, toliku, ſamu, li, deli; tantummodo, ſamu
Pleteršnik
sfīnga, f. staroegiptovska kamenita podoba, na pol ženska, na pol lev, die Sphinx, nk.
Svetokriški
slon -a m slon: kadar Slon im. ed. pade nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ piſhe Elianus od Slona rod. ed. ǀ Slonu daj. ed. je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize vmorit ǀ Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona tož. ed. ǀ taisti ſloni im. mn. ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ nei ſo hoteli ty Sloni im. mn., ali Elofanti pojti ǀ ſlonij im. mn. kateri celle turne noſsio ǀ shtirideſset Slonu rod. mn. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone tož. mn. < slovan. *slonъ̏, verjetno prevzeto z vzhoda, prim. turš. arslan ‛lev’; → elefant
Vorenc
škrlat m, F11, baphia, ena farba ẛa ẛhkerlát farbati; coccum, -ci, vel coccus, -ci, carmeṡhyn, ẛernîe s'kateriga ſe farba ẛhkerlát; conchilium, tá riba v'kateri kryi ſe ſhkarlat namaka; murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, kateri ſe tudi ṡhkarlát imenuje, od kateriga kryi ṡhkarlatova farba ſe prime; porphyra, porphyrae, carmeṡhyn, ardèzh ṡhkarlát, ṡhkarlat; porphyrion, onis, ena neṡnana tiza, ardezha kakòr ṡhkarlat. est Pelicanus. Lev:11; purpura, -ae, carmeṡyn, ṡhkarlát; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuratus, -a, -um, v'ṡhkarlát oblézhen, ali ogvantan; tincta murice vestis, en gvánt na ſhkarlat farban
Pleteršnik
šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.-C.
Vorenc
velik prid., F291, ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina; augustus mansis, veliki ſerpán; betonica, erdezha velika rosha; blepharo, s'velikimi obervi; bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr lev; consiligo, -nis, tá veliki telok, enu ẛeliṡzhe; festum Aſsumptionis, veliki ſhimaren; festum Pashcatis, velika núzh, vuẛam; funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó; grandevitas, velika ſtaroſt; grandis, -de, velik; majus, veliki travna méſſez, veliki travn; parasceve, perpravlanîe, veliki petek; porsiculum, tá mala vratiza na teh velikih; umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe; prim. vekši 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: velik prid., F2, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga; pteridium, -dii, velike praprat. Scopoli [169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
Svetokriški
vol -a m vol: Levu hitru tezhe, vuol im. ed. pozhaſſu hodi ǀ dellat, kakor en uol im. ed. ǀ s'Boga je bil en vol im. ed. ratal ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol im. ed., ali oſsil pade, ima vola tož. ed., ali osla plazhat ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu daj. ed., inu zheteru en Poſtojni ǀ vſakdan vezhkrat gresh pogledat tuoijga koijna, inu vola tož. ed. ǀ moshje, inu shene glihi vishi ſo pleſſali, inu ſe verteli, kakor ſo vuola tož. ed., (katiri je bil ta rogoti hudizh) vidili pleſſat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu mest. ed., voulk per auzhizi ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli im. mn. mukali ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli im. mn., kakor S. Adalberta ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou rod. mn. jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ oſſem parou vuolou rod. mn. ſo pelali ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu rod. mn., taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam daj. mn. ǀ so G: Bogu offruali, vole tož. mn., telleta, kashtrune, inu jagneta ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole tož. mn. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle tož. mn., nijh nijve, nijh pristave, kakor pak to shlahtno vezherjo ǀ En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole tož. mn. Iſidoru ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole tož. mn. ǀ Volar je hotel vuoly tož. mn. vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ ſo vuoli tož. mn., teletta, inu golobe predajali ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli tož. mn., inu kraue, kakor ſa sheno ǀ je bil sapovedal, de imajo njemu kakor ſtuarniku offrovati te shgane offre, inu de lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli tož. mn., telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha
Svetokriški
volk -a m volk: vouk im. ed. je njemu ouzhizo vſel ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok im. ed. tulit, Kazha shvishgat ǀ vuouk im. ed. vam reſtarga shivino ǀ nebodite kakor uni uouk im. ed., od katiriga pishe Cardinal Bellarminus ǀ sturij Kakor volk im. ed. Kateri ouzhizo prezej sa urat popade ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk im. ed. per auzhizi ǀ Paſter to veliko shkodo, inu golufio tiga vouka rod. ed. samerka ǀ v'oblast tega paklenskiga volka rod. ed. ſi padla ǀ vuprasha vouka tož. ed., kaj ſe njemu sdi ǀ ouzhiza kakor vidi volka tož. ed. ſe prestrashi ǀ poklizhe taiſtiga voukà tož. ed., ter mozhnu ga krega ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku mest. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe pred tem poshreshnem voukam or. ed. ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva, inu yh varvat pred tem paklenskem vonkam or. ed. ǀ dua vuouKa im. dv. perpudè eniga jelena ǀ kadar bi taiſto vouzhje im. mn. neshli bi jo reſtargali ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli vouzhie im. mn. na tu nedolshnu jagnizhe ǀ de ti poshreshni volzhje im. mn. jo nereſtargaio ǀ najde to sgubleno ouzhizo, katiro ſo bily poshreshni vouzije im. mn. obſuli ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali, vuzhje im. mn. tulili ǀ de bi ty paklensky volky im. mn. reſtargali te greshne dushe ǀ v' kardeli teh poshreshnih voukou rod. mn. ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem uoukom daj. mn. ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne vuoukè tož. mn.
Svetokriški
zajec -jca m zajec: kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
Pleteršnik
zarjúti, -rjóvem, vb. pf. zu brüllen anfangen; aufbrüllen; lev, bik je zarjul; z. nad koga, jemanden anbrüllen; z. v koga, jemanden andonnern, Fr.-C.
Pleteršnik
zarúliti, -im, vb. pf. zu brüllen anfangen, aufbrüllen: z. kakor lev, Dict.
Vorenc
zaruliti dov., irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en lev
Število zadetkov: 84