Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
bráti Frazemi s sestavino bráti:
bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, bráti kómu kózje molítvice, bráti kómu levíte
Celotno geslo eSSKJ16
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer
Vorenc
čelo s, F12, antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; bifrons, s'dvéma zhelama, ali oblizhma; caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati; capronae, -arum, konṡka griva na zhelli; capronae, -arum, laſſi zheṡ zhellu viſſeozhi; et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle; frons, -tis, zhellu; frons contracta, garbaſtu zhellu; frontale, porta, nazhelnyk, portek na zhelli, jermenîe koyna na zhelli; fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu; pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ
Celotno geslo eSSKJ16
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu
Svetokriški
Jaaziel m osebno lastno ime Jaaziel: kakor nekadai Levit Jaaziel im. ed. je bil ſvojm povedal, kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje ǀ zhe hozhete grund moyh dobrih zajtinh vejdit, je raunu taiſti, kateriga je imel Jaazhiel im. ed. (IV, 168) Jaaziél, levit (SP 1 Krn 11,47)
SSKJ²
levít -a m (ȋ)
1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša
2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov
3. mn., šalj. opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov
● šalj. brati, peti komu levite oštevati ga
Pravopis
levít -a m, člov. (ȋ) ver. |judovski pripadnik duhovniškega stanu|; nečlov., šalj. ~e komu brati, peti |oštevati ga|
Celotno geslo Sinonimni
levít -a m
GLEJ ŠE: duhovnik, duhovnik, maša
Celotno geslo Frazemi
levít Frazemi s sestavino levít:
bráti kómu levíte, péti kómu levíte
Celotno geslo Etimološki
levȋt -a m ‛naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju’
Pleteršnik
levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.
Svetokriški
levit -a m levit: Pride en levit im. ed. glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ leviti im. mn., inu Mashniki stariga Testamenta ſo mogli poprej fliſsik premislit ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha, inu ſedemdeſſet Leuitou rod. mn. ǀ G. Bug je govuril od teh bogabojezhih Levitou rod. mn. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite tož. mn. k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti or. mn. je ſveistu Bogu shlushil ← lat. Levīta ← gr. λευῑ́της ‛duhovniki iz Levijevega rodu’
Besedje16
levit sam. m ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Prekmurski
levìta -e m levit: ſteri ali Levita? ſze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b
Celotno geslo Etimološki
levīti se -ím se nedov.
Svetokriški
mimo predl. z rod. mimo: Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne Mariæ ǀ S. Antoninus Florentinski skoff ie memu ene hishe shal
Celotno geslo Frazemi
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
Celotno geslo Frazemi
péti Frazemi s sestavino péti:
péti hválo kómu/čému, péti kómu levíte, péti rigoléto, péti stáro pésem, soldáški bóben pôje, šíba nôvo mášo póje
Vorenc
pleša ž, F3, calva, calvaria, calvities, calvitium, pleiſha, plata pres laſſy; recalvatio, od ṡad pleiſha; vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est: et si â fronte ceciderint pili, recaluaster, et mundus est. Levit:13:v:40. Tá mósh, s'kateriga glave laſse polsè, tá je pléſhaſt, inu zhiſt: inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle, je sazhetik teh pleish, inu je zhiſt
Vorenc
polzeti nedov., vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est. Levit:13.v.40. Tá moṡh s'kateriga glave laſse polṡè, tá je pleſhaſt, inu zhiſt
Število zadetkov: 21