Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
primarúha medm. (ū) star.
1. izraža podkrepitev trditve: slabo kaže, primaruha
2. izraža začudenje, presenečenje: primaruha, kakšna lipa
SSKJ²
razcvítati se -am se nedov. (ȋ)
star. razcvetati se: lipa se že razcvita / dekle se razcvita / mesto se vedno bolj razcvita / zaradi ugodnih razmer se je razcvitala umetnost
SSKJ²
razprostírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah
● ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši
    razprostírati se s prislovnim določilom
    1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino
    2. nav. ekspr. prihajati na kako površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence
    razprostirajóč -a -e:
    okoli gradu razprostirajoči se vrtovi
SSKJ²
sklanjátev -tve ž (ȃ)
jezikosl. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola
SSKJ²
sôben -bna -o prid. (ō)
nanašajoč se na sobo: sobna vrata / sobni starešina v taborišču; to je bil v dijaškem domu moj sobni tovariš; sobni zdravnik zdravnik, ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / sobna antena; sobna lipa lesnata rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi; gojiti sobne ptice; sobne in vrtne rastline; hraniti kaj pri sobni temperaturi; kupiti za bolnika sobno stranišče stolu podobno pripravo za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru
♦ zool. sobna striga striga, ki ima zadnji par nog daljši od telesa in neparne dihalnice po sredi hrbtne strani, Scutigera coleoptrata
SSKJ²
srebŕn -a -o prid. (ȓ)
1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura
// srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda
2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva
3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje
● pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase
♦ bot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina
    srebŕno prisl.:
    srebrno se lesketati; srebrno beli lasje
SSKJ²
stoléten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava
SSKJ²
streljáj -a m (ȃ)
1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja
2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen
SSKJ²
velikánka -e ž (ȃ)
1. ekspr. nenavadno velika in močna ženska: dekle je velikanka med vrstnicami
// kar je veliko sploh: prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka; buča, repa, torta velikanka / zvezda velikanka
2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka
SSKJ²
zgrínjati -am nedov. (í)
1. imeti strnjeno razprostrto: drevesa zgrinjajo krošnje; lipa zgrinja veje nad kamnito mizo
2. spravljati skupaj, na kup: zgrinjati zemljo, sušeče se zrnje / ekspr. zgrinjati bogastvo kopičiti / zgrinjati na kup
3. star. zlagati: mati zgrinja sinovo obleko
● star. groza me zgrinja, ko to poslušam obhaja
    zgrínjati se s prislovnim določilom
    1. pojavljati se kje strnjeno v veliki količini: čez ladjo so se zgrinjali visoki valovi; nad dolino se zgrinjajo oblaki / ekspr. okrog nas se je zgrinjala tema je bila, je nastajala / ekspr.: nad družino se zgrinjajo skrbi in težave; pred njim se zgrinja vse več problemov
    2. prihajati skupaj v velikem številu: že od jutra se zgrinjajo množice od vseh strani; okoli ponesrečenca se zgrinjajo radovedneži; ljudje se zgrinjajo na trg, v gledališče
    zgrinjajóč -a -e:
    nad dolino zgrinjajoči se nevihtni oblaki

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Lipp
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lippa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
estonski pesnik
IZGOVOR: [líp], rodilnik [lípa]
BESEDOTVORJE: Lippov
Celotno geslo ePravopis
Svobodová
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Svobodove samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
češka pisateljica
IZGOVOR: [svôbodova], rodilnik [svôbodove]
PRIMERJAJ: Svoboda

Slovenski pravopis

Pravopis
dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji
Pravopis
gostovêjen -jna -o (ȇ) ~a lipa
gostovêjnost -i ž, pojm. (ȇ)
Pravopis
katére -- -- ozir. svoj. zaim. česa ed. ženskega spola (ẹ̑) pisateljica, ~ povesti radi berejo; lipa, ~ cvetje smo nabirali za čaj
Pravopis
lípa -e ž (í) posekati ~o; rastl. sobna ~; snov., knj. pog. zobotrebci iz ~e iz lipovega lesa; skup., žarg. nabirati ~o lipovo cvetje
Pravopis
lípovec -vca m z -em tudi živ. (í) lipa in ~; snov., prakt.sp.: lipov čaj; lipov med; skup., pokr. lipovo cvetje
Pravopis
odcvétati -am nedov. -ajóč, -áje; odcvétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Lipa že ~a

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
bújen -jna -o prid.
1.
ki lepo in obilno raste
SINONIMI:
bohoten, košat, ekspr. bahat, nar. brsten, zastar. gizdav, zastar. hoboten, knj.izroč. razbohoten
2.
ekspr. ki ima močno, lepo razvito postavo
SINONIMI:
ekspr. baročen, ekspr. košat
Celotno geslo Sinonimni
lípa -e ž
košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. lipica
GLEJ ŠE: cvetje, les
Število zadetkov: 101