domoljúbnost -i ž (ú)
knjiž. ljubezen do doma, domovine: ljudje so pokazali svojo iskreno domoljubnost
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
erótika -e ž (ọ́)
knjiž. ljubezen, spolna nagnjenost do drugih oseb, navadno nasprotnega spola: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni
knjiž. ljubezen, spolna nagnjenost do drugih oseb, navadno nasprotnega spola: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni
SSKJ²
filantropíja -e ž (ȋ)
ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija
ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija
SSKJ²
SSKJ²
káritas2 -- ž (ȃ)
1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita
// organizacija, ki se ukvarja z dobrodelnostjo: ustanoviti karitas / Slovenska karitas
2. knjiž. ljubezen do sočloveka:
1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita
// organizacija, ki se ukvarja z dobrodelnostjo: ustanoviti karitas / Slovenska karitas
2. knjiž. ljubezen do sočloveka:
SSKJ²
ljubáv -i ž (ȃ)
1. star. ljubezen: nedolžna, zvesta ljubav; bil je vreden njene ljubavi / ljubav do domovine
2. zastar. usluga, prijaznost, ljubeznivost: izkazati komu ljubav; ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav / stori mi to ljubav in vprašaj / stori to meni na ljubav na ljubo
1. star. ljubezen: nedolžna, zvesta ljubav; bil je vreden njene ljubavi / ljubav do domovine
2. zastar. usluga, prijaznost, ljubeznivost: izkazati komu ljubav; ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav / stori mi to ljubav in vprašaj / stori to meni na ljubav na ljubo
SSKJ²
ljubézenski -a -o [ljubezənski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje
● ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ lit. ljubezenska lirika
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje
● ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ lit. ljubezenska lirika
- ljubézensko prisl.:
ljubezensko se izživljati
SSKJ²
ljubosúmje -a s (ȗ)
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov
SSKJ²
ljubosúmnost -i ž (ú)
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi
SSKJ²
lokálpatriotízem -zma m (ȃ-ī)
ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem; boj proti lokalpatriotizmu
ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem; boj proti lokalpatriotizmu
SSKJ²
miroljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do miru in težnja po mirnem reševanju problemov, sporov: branil je njihova stališča v imenu miroljubja in demokracije
knjiž. ljubezen do miru in težnja po mirnem reševanju problemov, sporov: branil je njihova stališča v imenu miroljubja in demokracije
SSKJ²
nágnjenje -a s (á)
1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje
// navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje
2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost
3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje
4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam
1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje
// navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje
2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost
3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje
4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam
SSKJ²
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í)
1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
// vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
// vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
- osvojèn -êna -o:
osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
SSKJ²
prijáznost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost prijaznega človeka: odlikuje ga prijaznost in poštenost; s svojo prijaznostjo jih je prevzela; prijaznost gostitelja / iz prijaznosti mu je obljubil
● ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen
// prijazno dejanje, ravnanje: izkazovati komu prijaznosti; zahvaljujem se vam za to prijaznost; obsipati s prijaznostmi
2. star. ljubezen, prijateljstvo: njuna prijaznost se je razdrla; skleniti mir in prijaznost; potegoval se je za njeno prijaznost / živeti v prijaznosti
1. lastnost, značilnost prijaznega človeka: odlikuje ga prijaznost in poštenost; s svojo prijaznostjo jih je prevzela; prijaznost gostitelja / iz prijaznosti mu je obljubil
● ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen
// prijazno dejanje, ravnanje: izkazovati komu prijaznosti; zahvaljujem se vam za to prijaznost; obsipati s prijaznostmi
2. star. ljubezen, prijateljstvo: njuna prijaznost se je razdrla; skleniti mir in prijaznost; potegoval se je za njeno prijaznost / živeti v prijaznosti
SSKJ²
SSKJ²
resnicoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost
knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost
SSKJ²
rodoljúbje -a s (ȗ)
ljubezen do (svojega) naroda, domovine: tako ravnanje izvira iz njegovega rodoljubja / vzgajati mladino v rodoljubju
ljubezen do (svojega) naroda, domovine: tako ravnanje izvira iz njegovega rodoljubja / vzgajati mladino v rodoljubju
SSKJ²
svobodoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do svobode in prizadevanje za njeno dosego, ohranitev: v pesniku je toplo čustvo svobodoljubja in navezanosti na domačo zemljo
knjiž. ljubezen do svobode in prizadevanje za njeno dosego, ohranitev: v pesniku je toplo čustvo svobodoljubja in navezanosti na domačo zemljo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 21
- 22
- 23
- 24
- Naslednja »
Število zadetkov: 479
Dostopnost