Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
máterən, -rna, adj. Mutter-, mütterlich; mȃterna ljubezen, die Mutterliebe; materni jezik, die Muttersprache; (pravilno: materin jezik, Meg., DZ., Cv. VI. 7.).
Pleteršnik
mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
Pleteršnik
mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.-Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
Pleteršnik
naravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) in die richtige Lage oder Stellung bringen, richten, ordnen; n. izvinjen člen; n. uro; — n. kaj, anleiten, anordnen, Mur.; verfügen, veranstalten, Cig.; — leiten: n. koga na pravo pot, C.; ljubezen prav n. Guts. (Res.); — n. se, sich bereit machen: n. se na vojsko, Npes.-K.; Za vojsko je že naravnan, Npes.-K.; — 2) eine gewisse Menge (Wäsche) flach zusammenlegen; veliko perila n.; — 3) eine gewisse Menge (Getreide) reinigen: n. nekoliko žita; prim. ravnati.
Pleteršnik
navȋst, f. der Neid, Mur., C.; njegova ljubezen naj bo duša vašega srca, da ne bo redilo v sebi nobene navisti, nobenega sovraštva, Škrb.-Valj. (Rad); — návist, ogr.-Valj. (Rad); — nam. nenavist.
Pleteršnik
očę́tən, -tna, adj. Vater-, väterlich, V.-Cig.; očę̑tna dežela, Preš.; očetna hiša, LjZv.; v očetnem jeziku, Levst. (Zb. sp.); očetna ("očetina") ljubezen, Krelj; pod očetno ("očetino") oblastjo, Dict.; — nam. očetnji. (?)
Pleteršnik
očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
Pleteršnik
óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.-Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
Pleteršnik
ognję́nəc, -nca, m. 1) der Karfunkel, Jan.; — 2) der Haarstrang (peucedanum oreoselinum), Rihenberk-Erj. (Torb.); — = goreča ljubezen (rastlina), C.
Pleteršnik
ohladíti, -ím, vb. pf. abkühlen; o. se, sich abkühlen, erkalten; — erfrischen, Cig., Jan.; — o. bolečino, den Schmerz lindern, Cig.; — (eine Leidenschaft) abkühlen, sie vergehen machen: to mu bode jezo ohladilo; ljubezen se je ohladila, die Liebe ist flau geworden, Cig.; — pri srcu se mu je ohladilo, es ist ihm ein Stein vom Herzen gefallen, Met.; — o. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, Cig., M.
Pleteršnik
ohládniti, -hlȃdnem, vb. pf. kühl werden: ljubezen ohladne, LjZv.
Pleteršnik
omrzlẹ́ti, -ím, vb. pf. kalt werden, erkalten, Mur.; — ljubezen proti Bogu omrzli, Guts. (Res.); lau werden: o. v dobrem, SlGosp.-C.
Pleteršnik
omrzováti, -ȗjem, vb. impf. ad omrzniti; kalt werden, erkalten, Jan., M.; — ljubezen bode omrzovala, Trub.
Pleteršnik
otrǫ́ški, adj. Kinder-, Mur., Cig., Jan.; otroška igra, z otroškimi rečmi se pečati, Dict.; o. stol, Cig.; otroška letca, Ravn.; — kindlich, Jan., Štrek.; otroška ljubezen, Jan.
Pleteršnik
plamę̑nəc, -nca, m. dem. plamen; 1) das Flämmchen, Cig., Jan.; — 2) der Flamingo: rožasti p., der rosenrothe Flamingo (phoenicopterus roseus), Erj. (Ž.); — 3) = goreča ljubezen, die brennende Liebe (lychnis chalcedonica), Blc.-C.
Pleteršnik
pokázati, -žem, vb. pf. zeigen; pokaži, kar imaš v roki! s prstom komu kaj p.; pot p., den Weg weisen; p. komu, kako se orje; vrata p., die Thüre weisen; zobe p. komu, jemanden anblecken; hrbet p. komu, jemandem den Rücken kehren; pete p., das Fersengeld nehmen, Jan.; — vorzeigen, vorweisen: p. pisma, izpričevala; — zum Vorschein bringen: čas bo pokazal, die Zeit wird lehren, Cig.; an den Tag legen; p. svojo slabost, svojo ničnost; z delom, v dejanju svojo ljubezen p.; — p. se, sich zeigen, zum Vorschein kommen, erscheinen; p. se v praznični obleki; p. se iz vode; solnce se je pokazalo izza oblakov; — pokazalo se je, es hat sich herausgestellt; — p. se hvaležnega, sich dankbar erweisen, Cig., nk.
Pleteršnik
połtę̑n 2., adj. die Sinnenlust befriedigend, sinnlich, fleischlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; poltena ljubezen, polteni mik, Cig., Jan.
Pleteršnik
posəhníti, -sáhnem, vb. pf. nacheinander oder allmählich vertrocknen; voda v jezerih bo posehnila, Dalm.; ljubezen, katera nikoli več ne posahne, Trub.; (praes. posẹ́hnem (posejhnem), ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
povráčati, -am, vb. impf. ad povrniti; 1) Ersatz leisten, ersetzen, restituieren; troške p.; vergelten, entgelten; ne povračajte hudo za hudo! Dict.; ljubezen p., wieder lieben, Cig.; — 2) = izpreobračati, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, wiederkehren, zurückkehren; bolezen se povrača; povračajoč, recurrent (math.), Cig. (T.); — p. se = nanašati se, sich beziehen, Cig.
Pleteršnik
prešę́rən, -rna, adj. ausgelassen, muthwillig, übermüthig, Meg., Mur., Cig., Jan., nk.; ljubezen nẹ́ prešerna, "die Liebe treibt nicht Muthwillen", Dalm.; prešeren, lotrast hlapec, ("ein schalkhafter Knecht"), Krelj; leichtsinnig, Met.; keck, frech, Meg., Cig., C.; z besedami so prešerne ("frech") in nesramne, Trub.; prešerno reči, "frech heraussagen", Trub.; — geil, unzüchtig, Meg.; — hoffährtig: p. v obleki, ogr.-C.; — (Metelko, Levst. [SlN. V. 39.] i. dr. pišejo: preširen; toda prim. Škrabec, Kres I. 520.).
Število zadetkov: 114