- zelo velik kratkodlak pes z večjo podolgovato glavo in povešenimi uhlji; SINONIMI: danska doga, nemška doga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
SSKJ²
ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í)
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke
- ljubeznívo
1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
Celotno geslo
Sinonimni
Besedje16
ljubeznivi posam. ♦ P: 16 (TC 1550, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DAg 1585, TPo 1595)
Celotno geslo
eSSKJ
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
- 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
- 1.1. samec te živali
- 1.2. meso te živali kot hrana, jed
- 2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
- 2.1. meso te živali kot hrana, jed
- 3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
- 4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
- 6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
- 7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
Število zadetkov: 6
Dostopnost