Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
òj medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
      1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca
    2. izraža, da je govorec vznemirjen
    3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
    4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑o
Celotno geslo eSSKJ
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica]
    1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
    2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
    3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
      3.1. ustanova, organizacija, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partner, partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑partner
Celotno geslo eSSKJ
ššš medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
    3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
    4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
      4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti]
    1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dulčinêja in dulcinêja -e [druga oblika tudi dulsinêja] ž (ȇ)
šalj. dekle, ljubica: kdaj nam boš predstavil svojo dulčinejo? zelo je zagledan v svojo dulčinejo
SSKJ²
konkubína -e ž (ȋ)
1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: v haremu so živele sultanove žene in konkubine; postala je cesarjeva glavna konkubina
2. knjiž. priležnica, ljubica: bila je konkubina visokega uradnika
SSKJ²
ljubávnica -e ž (ȃ)
zastar. ljubica, ljubimka: ena izmed kraljevih ljubavnic
SSKJ²
ljubézenski -a -o [ljubezənski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje
● ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ lit. ljubezenska lirika
    ljubézensko prisl.:
    ljubezensko se izživljati
SSKJ²
ljúbica -e ž (ȗ)
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren)
// ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica
// ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
SSKJ²
mála -e ž, málih (ȃ) nav. ekspr.
1. majhna deklica: kam greste, gospod, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala
// (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali
2. ekspr. ljubica: z malo greva v kino / kot nagovor še enkrat me poljubi, moja mala; prim. majhen, mali2, mali1
SSKJ²
metrésa -e ž (ẹ̑)
nav. slabš. ženska, s katero ima (poročen) moški spolno razmerje; priležnica, ljubica: imeti, vzdrževati metreso; žena je vedela za njegovo metreso / kraljeva metresa
SSKJ²
odalíska -e ž (ȋ)
v muslimanskem okolju, nekdaj sužnja, služabnica v haremu: stregla jim je belopolta odaliska
// ljubica, priležnica v haremu: zgradil je razkošno palačo za odaliske; ves dan polega kot kakšna odaliska
SSKJ²
oženíti se ožénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila
    oženíti ekspr.
    dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti
    ožénjen -a -o:
    oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico
SSKJ²
priléžnica -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: postati kraljeva priležnica; prodali so jo za priležnico v hišo rimskega plemiča; cesarjeve priležnice
2. nav. slabš. ljubica, ljubimka: imel je novo priležnico
3. ekspr. ženska, ki živi s kom v zunajzakonski zvezi: živi s priležnico
SSKJ²
tidrêja medm. (ē)
izraža veselje, razigranost: moja ljubica je lepa kot rožica. Tidreja, tidreja
SSKJ²
trikótnik -a m (ọ̑)
1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle
2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom
3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika
// trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica–Kočevje–Žužemberk
● bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ astron. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; glasb. trikotnik triangel; jezikosl. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Ljubica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubice samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
IZGOVOR: [ljúbica], rodilnik [ljúbice]
BESEDOTVORJE: Ljubičin
Celotno geslo ePravopis
Ljubičin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubičina Ljubičino pridevnik
IZGOVOR: [ljúbičin]

Slovenski pravopis

Pravopis
dulčinéja -e ž, člov. (ẹ̑) šalj. |dekle, ljubica|
Pravopis
..ica ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' kókica, skókica/skôkica
2. člov. 'nosilka lastnosti' ljúbica, nágica, nevédnica; nečlov. bohoríčica, gájica
3. 'nosilnica lastnosti' odvódnica
4. 'lastnost' náglica, omótica
5. 'prostor, mesto' blagôvnica, čájnica, klávnica, spálnica
6. člov. 'ženski par moškemu' prijáteljica
7. 'snov' kíslica
8. 'sestavina skupnega imena' slámica
9. 'manjšalnost' bréskvica, híšica, pésmica
10. člov. 'omiljevalnost' barábica; nečlov. krávica, knjížica
11. člov. 'ljubkovalnost' deklíčica, noríčica, sestríčica, ženíčica; nečlov. ptíčica
12. 'skupno ime' petérica
13. 'slabšalnost' pláčica, slúžbica
Število zadetkov: 57