Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
obljubíti in obljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) komu koga/kaj ~ hčer drugemu; tekmovalcem ~ nagrado
obljubíti se in obljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) zastar. priljubiti se
Celotno geslo Etimološki
obljubīti -úbim dov.
Celotno geslo eSSKJ
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: ↑pešak
SSKJ²
plamenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico
● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela
    plamenèč -éča -e:
    plameneč pogled; plameneča ljubezen; s plamenečo trsko je prižgal grmado; šopek plamenečih vrtnic; hladila si je plameneča lica; prisl.: plameneče ljubiti
Pravopis
plamtéti -ím nedov. plámti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; plamtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Kres ~i; poud. plamteti od česa ~ ~ ljubezni |zelo ljubiti|; poud. plamteti za koga/kaj ~ ~ svobodo |zelo se zavzemati za svobodo|
Pravopis
platónično nač. prisl. (ọ́) ~ ljubiti
Celotno geslo Sinonimni
platónično nač. prisl.
izraža, da dejanje, stanje ne vsebuje želje po čutnih, telesnih odnosih
SINONIMI:
SSKJ²
platónski2 -a -o prid.(ọ̑)
platoničen: platonska ljubezen / to je bil samo platonski poziv za prenehanje spora
    platónsko prisl.:
    platonsko ljubiti
Pravopis
platónsko nač. prisl. (ọ̑) ~ ljubiti platonično
Celotno geslo Etimološki
poljȗb -a m
Celotno geslo Etimološki
poljúben -ūbna prid.
Pravopis
poljubíti in poljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, otroka; poljubiti komu kaj ~ gostiteljici roko
poljubíti se in poljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) z/s kom večkrat se poljubiti z dekletom; ~ ~ s kom za slovo
Pleteršnik
poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.-C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.-Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
Celotno geslo Pohlin
poljubiti se [poljubīti se poljúbi se] nedovršni glagol

biti pripravljen kaj storiti; ljubiti se; hoteti

PRIMERJAJ: ljubiti se

SSKJ²
preglobòk -ôka -o prid. (ȍ ó)
1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez
2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost
    preglobôko prisl.:
    pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti; zašel je pregloboko v gozd
    ●     šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je
Pravopis
preglobôko nač. prisl. (ó) ~ se potopiti; poud. ~ ljubiti |zelo|; šalj. ~ pogledati v kozarec |opiti se|
SSKJ²
pregnáti -žênem dov., stil. preženó (á é)
1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča
// narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali
// ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino
2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti
3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala
● ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti
    pregnáti se ekspr.
    s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal
    pregnán -a -o
    1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina
    2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj
SSKJ²
pregorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ekspr.
1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede
2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec
    pregoréče prisl.:
    pregoreče ljubiti
Pravopis
preljubíti in preljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) neobč. koga/kaj Preljubil je mnoge ženske ljubil
Pleteršnik
presŕčən, -čna, adj. 1) zu herzlich; — überaus herzlich; presrčno ljubiti, objeti koga; — herzgeliebt, Cig.; — 2) zu herzhaft; — überaus herzhaft.
Število zadetkov: 128