Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Smer Ljubljane

Vozil se je po avtocesti v smeri Ljubljane. Kdo ima tu smer, voznik ali Ljubljana?

Jezikovna
Imena zavodov in društev s pristavkom – podvprašanje

Imam podvprašanje glede imen zavodov in društev s pristavkom. Kaj pa primer pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, pri katerem je pristavčni del obvezen del naziva, saj ne moremo reči zgolj pisarna Ljubljane. Je sredi povedi druga vejica obvezna, napačna ali odvisna od konteksta: a. Dogodek prirejata pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in JAK. b. Dogodek prirejata pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, in JAK.

Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem števila (3)

Zanima me, ali je v navedenem primeru nujno množinsko ujemanje v povedku. Menim, da ja, in da v tem primeru ne velja načelo bližine.

  • V soboto poteka v Ljubljani pohod okrog Ljubljane, tek trojk in druge tekaško-športne prireditve.
  • V soboto potekajo v Ljubljani pohod okrog Ljubljane, tek trojk in druge tekaško-športneprireditve.

Jezikovna
Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Jezikovna
Izgovarjava besede »manj«

Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).

Jezikovna
Kako se razlikujeta pridevnika »fužinski« ali »fužinarski«?

Zanima me, kakšna je razlika med fužinski in fužinarski (fužinarske/fužinske planine, cerkve, naselja ...).

Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: . Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: , mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Jezikovna
Sklanjanje zveze »predmet slovenščina«

Kako pravilno sklanjamo zvezo z desnim prilastkom; predmet slovenščinapredmeta slovenščine ali slovenščina ...

Jezikovna
Vejica za sedežem družbe

Ali je treba tudi sedež družbe šteti za sestavino, za katero se v smislu pravila 301 Pravopisa 2001 piše vejica (Podjetju Mavrica, d. d., Ljubljana[,] grozi stavka.), in tako primerljivo uporabiti tolmačenje iz odgovora Vejica pri zapisu naslova ob imenu?

Jezikovna
Zakaj »modroslovje«, zakaj ne »razpravoslovje«?

Namesto čudaške besede modroslôvje (tj. filozofíja) predlagam novo tvorjenko, in sicer razpravoslôvje.

Jezikovna
Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna
Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vranskoz Vranskega in v Ljubljanoiz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Jezikovna
Izgovor imena »Kolezija«

Kako se pravilno izgovori del Ljubljane Kolezija? S širokim ali ozkim e-jem?

Jezikovna
Izvor priimka »Bardorfer«

Zanima me izvor in pomen priimka »Bardorfer«.

Jezikovna
Izvor priimka »Rosulnik«

Zanima me izvor priimka Rosulnik.

Jezikovna
Izvor priimka »Sadar«

Zanima me izvor priimka Sadar.

Jezikovna
Izvor priimka »Sadar«

Zanima me izvor priimka Sadar.

Jezikovna
Je nagrada »drejček« lastno ime?

Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna
Jezikovne izbire: predloga »zunaj« in »iz« ob odgovoru na vprašanje »Kam?«

Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.

Število zadetkov: 40