Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
Rákovnik -a m, zem. i. (á) |del Ljubljane|: na ~u
rákovniški -a -o (á)
Rákovničan -a in Rakovčàn -ána in Rakovčán -a m, preb. i. (á; ȁ á; ȃ)
Rákovničanka -e ž, preb. i. (á)
Pravopis
RGL RGL-a tudi RGL -- [ergeèl -êla] m (ȅ ȇ; ȅ) Radio Glas Ljubljane
Pravopis
Róžna dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |del Ljubljane|: v ~i ~i
rožnodólski -a -o (ọ̑)
Rožnodólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑)
Rožnodólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Rožnodólčev -a -o (ọ̑)
Pravopis
Rúdnik -a m, zem. i. (ȗ) |del Ljubljane|: na ~u
rúdniški -a -o (ȗ)
Rúdničan -a m, preb. i. (ȗ)
Rúdničanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Pravopis
Stára Ljubljána -e -e ž, zem. i. (ȃ á) |del Ljubljane|: v ~i ~i
Pravopis
Šentvìd -ída [še in šə] m, zem. i. (ȉ í) |del Ljubljane|: v ~u
šentvíški -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentvídčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentvídčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)
Pravopis
Šíška -e ž, zem. i. (ȋ) |del Ljubljane|: v ~i
šíšenski -a -o [šə] (ȋ)
Šíškar -ja tudi Šíšenc -a [šə] m, prva oblika s -em preb. i. (ȋ; ȋ)
Šíškarica -e ž, preb. i. (ȋ)
Šíškarjev -a -o (ȋ)
Šíškaričin -a -o (ȋ)
Pravopis
Tábor2 -a m, zem. i. (á) |del Ljubljane|: na ~u
táborski -a -o (á)
Pravopis
Tomáčevo -ega s, zem. i. (á) |del Ljubljane|: v ~em
tomáčevski -a -o (á)
Tomáčevec -vca m s -em preb. i. (á)
Tomáčevka -e ž, preb. i. (á)
Tomáčevčev -a -o (á)
Pravopis
Trnôvo1 -ega s, zem. i. (ó) |del Ljubljane|: v ~em
trnôvski -a -o (ó)
Trnôvčan -a m, preb. i. (ó)
Trnôvčanka -e ž, preb. i. (ó)
Pravopis
Víč -a m z -em zem. i. (í) |del Ljubljane|: na ~u
víški -a -o (í)
Vičàn -ána in Vičán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Vičánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Vížmarje -rij ž mn., zem. i. (í ȋ) |del Ljubljane|: v ~ah in v ~ih
vížmarski -a -o (í)
Vížmarčan -a m, preb. i. (í)
Vížmarčanka -e ž, preb. i. (í)
Pravopis
zúnaj2 nepravi predl. z rod. (ú)
1. mestovni prostorski pristati ~ zaznamovanega prostora; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone so cene nižje pred sezono in po njej
3. določevalni ostati ~ dosega topov; biti ~ (smrtne, življenjske) nevarnosti iz nevarnosti; roditi se ~ zakona biti nezakonski

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
domá
  1. v svoji hiši, kraju, državi
    • doma v/na čem, kje
    • , doma iz/s česa, od kod
    • , doma s kom/čim, kako
    • , doma ob čem/kom, kje, kdaj, kako
    • , doma pred čim, kako
Celotno geslo Vezljivostni NG
obràz-ázasamostalnik moškega spola
  1. prednja stran glave
    • obraz koga
  2. človek
    • obraz česa
    • , obraz v/na čem, kje
  3. pojavnost glede na bistvene lastnosti in vsebine
    • obraz česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • obraz z/s
  • , obraz iz
  • , obraz za
Celotno geslo Vezljivostni NG
plés-asamostalnik moškega spola
  1. zaporedje določenih korakov, gibov, navadno ob glasbeni spremljavi
    • ples česa/koga
    • , ples na/v/ob čem, kje, kako
    • , ples iz česa, od kod
    • , ples po čem, kje, kdaj, kako
  2. sporočilno premikanje, gibanje določenih živali
    • ples česa
  3. vrsta glasbe
  4. družabna prireditev
    • ples koga/česa
    • , ples v/na/po čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • ples v/z
  • , ples za
Celotno geslo Vezljivostni NG
predél-asamostalnik moškega spola
  1. ozemlje, področje s svojimi značilnostmi
    • predel česa
    • , predel s čim
    • , predel okoli česa
    • , predel ob čem, kje
    • , predel med čim, kje
  2. del mesta
    • predel česa
    • , predel s čim
    • , predel okoli česa
    • , predel ob čem, kje
    • , predel med čim, kje
  3. del telesa
    • predel česa
    • , predel s čim
    • , predel okoli česa
    • , predel ob čem, kje
    • , predel med čim, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • predel za
Celotno geslo Vezljivostni NG
priméren-rna -opridevnik
  1. skladen s pričakovanji, potrebami
    • kdo/kaj biti primeren pri čem/kom, kje
    • , kdo/kaj primeren/primernejši zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • primeren za
  • , primernejši od
Število zadetkov: 204