ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'
- kúl2 prisl. (ȗ)
Kul je, če te imajo ljudje radi
Zadetki iskanja
Slovar novejšega besedja
SNB
kúl1 -- in cool -- cit. [kúl] prid. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'
ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'
Kul je, če te imajo ljudje radi
SNB
lunátičen -čna -o prid. (á)
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
SNB
mamiláški -a -o prid. (á) pog.
ki se nanaša na mamilaše; mamilarski: mamilaški posli; mamilaška naveza; Kamele in ljudje so požirali vrečke z opijem in čez meje nosili na desetine ton mamila na leto, vladarjem mamilaške mafije pa prinašali neizmerno bogastvo E ↑mamiláš
ki se nanaša na mamilaše; mamilarski: mamilaški posli; mamilaška naveza; Kamele in ljudje so požirali vrečke z opijem in čez meje nosili na desetine ton mamila na leto, vladarjem mamilaške mafije pa prinašali neizmerno bogastvo E ↑mamiláš
SNB
margína -e ž (ȋ)
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
SNB
marginála -e ž (ȃ)
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
SNB
móbitelovec -vca m, člov. (ọ̑)
1. uporabnik storitev družbe Mobitel: klicati mobitelovca; Mobitelovci so zamenjali operaterja
2. sodelavec družbe Mobitel: Ljudje se bojijo sevanja in zahtevajo prestavitev anten, mobitelovci pa že imajo vse papirje za gradnjo E ↑móbitel
1. uporabnik storitev družbe Mobitel: klicati mobitelovca; Mobitelovci so zamenjali operaterja
2. sodelavec družbe Mobitel: Ljudje se bojijo sevanja in zahtevajo prestavitev anten, mobitelovci pa že imajo vse papirje za gradnjo E ↑móbitel
SNB
mónocentrízem -zma m (ọ̑-ī)
obstajanje samo enega pomembnega središča: politika monocentrizma; Tisoči podpisov potrjujejo, da se ljudje ne strinjajo z vse izrazitejšim monocentrizmom v državi E ← agl. monocentrism iz (↑)mono… + (↑)centrízem
obstajanje samo enega pomembnega središča: politika monocentrizma; Tisoči podpisov potrjujejo, da se ljudje ne strinjajo z vse izrazitejšim monocentrizmom v državi E ← agl. monocentrism iz (↑)mono… + (↑)centrízem
SNB
nàdstándard -a m (ȁ-ȃ)
standard, ki presega navadno, običajno, ustaljeno raven: zagotavljati nadstandard; cestni nadstandard; nadstandard šole; Pri stanovanjih bi morali obdavčiti nadstandard, da bodo ljudje, ki imajo več stanovanj, plačevali višje davke E (↑)nad… + (↑)stándard
standard, ki presega navadno, običajno, ustaljeno raven: zagotavljati nadstandard; cestni nadstandard; nadstandard šole; Pri stanovanjih bi morali obdavčiti nadstandard, da bodo ljudje, ki imajo več stanovanj, plačevali višje davke E (↑)nad… + (↑)stándard
SNB
naslôvje -a s (ȏ)
skupina naslovov, naslovi: Ljudje smo takšni, da naš pogled najprej pritegnejo fotografija in naslovje, šele nato se lotimo prebiranja člankov E (↑)naslòv
skupina naslovov, naslovi: Ljudje smo takšni, da naš pogled najprej pritegnejo fotografija in naslovje, šele nato se lotimo prebiranja člankov E (↑)naslòv
SNB
natívni -a -o prid. (ȋ)
1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej
2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej
2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
SNB
nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
SNB
negatívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite
2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite
2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
SNB
nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ)
neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik
neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik
SNB
névropsihologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
psihologija, ki proučuje odnos med živčnim sistemom in duševnimi procesi: profesor nevropsihologije; Nevropsihologija je pokazala, da obstajajo evolucijski razlogi za to, da ljudje tako težko sprejmejo naključje E ← agl. neuropsychology, nem. Neuropsychologie iz (↑)nevro… + (↑)psihologíja
psihologija, ki proučuje odnos med živčnim sistemom in duševnimi procesi: profesor nevropsihologije; Nevropsihologija je pokazala, da obstajajo evolucijski razlogi za to, da ljudje tako težko sprejmejo naključje E ← agl. neuropsychology, nem. Neuropsychologie iz (↑)nevro… + (↑)psihologíja
SNB
newagevski -a -o cit. [njuêjdžeu̯ski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na newagerje ali new age; new age2, novodobski: newagevski guru; newagevska glasba; newagevsko gibanje; Na ure meditacije danes hodijo vsakdanji ljudje, ki doma nimajo kristalov in niso naročeni na newagevske revije E ↑new age1
ki se nanaša na newagerje ali new age; new age2, novodobski: newagevski guru; newagevska glasba; newagevsko gibanje; Na ure meditacije danes hodijo vsakdanji ljudje, ki doma nimajo kristalov in niso naročeni na newagevske revije E ↑new age1
SNB
numerologíja -e ž (ȋ)
1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji; Medtem ko na raznolikost imen precej vpliva moda in pogosto tudi domišljija staršev, numerologija in navdušenje nad nenavadnim, si priimkov ljudje načeloma ne izmišljujejo
2. veda o tem: strokovnjak za numerologijo; Numerologija govori o tem, da je od imena odvisna tudi naša življenjska pot E ↑numerológ
1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji; Medtem ko na raznolikost imen precej vpliva moda in pogosto tudi domišljija staršev, numerologija in navdušenje nad nenavadnim, si priimkov ljudje načeloma ne izmišljujejo
2. veda o tem: strokovnjak za numerologijo; Numerologija govori o tem, da je od imena odvisna tudi naša življenjska pot E ↑numerológ
SNB
obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄)
- obróbna skupína -e -e ž (ọ̄, í)
ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), marginala (2): Ravno Slovenci, ki do leta 1991 nikoli niso imeli svoje države, bi morali imeti malo več občutka, razumevanja in strpnosti za obrobne skupine in manjšine
SNB
olastníniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje; 64 odstotkov tovarne so olastninili z notranjim odkupom delnic, kar je bila velika motivacija za zaposlene
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje; Pri lastninjenju velikih sistemov si ljudje pogosto postavljajo vprašanje, kateri del sistema bodo s svojim certifikatom olastninili E ↑lastníniti
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje; 64 odstotkov tovarne so olastninili z notranjim odkupom delnic, kar je bila velika motivacija za zaposlene
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje; Pri lastninjenju velikih sistemov si ljudje pogosto postavljajo vprašanje, kateri del sistema bodo s svojim certifikatom olastninili E ↑lastníniti
SNB
òpaSSKJ medm. (ȍ)
izraža začudenje: Mislili smo si, opa, tukaj nas ljudje poznajo E ← hrv., srb. ȍpa iz (↑)hòp
izraža začudenje: Mislili smo si, opa, tukaj nas ljudje poznajo E ← hrv., srb. ȍpa iz (↑)hòp
SNB
opisménjen -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije
2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije
2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 51
- 52
- 53
- 54
- 55
- 56
- Naslednja »
Število zadetkov: 1114
Dostopnost