Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar novejšega besedja

SNB
tŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ)
    tŕda dróga -e -e ž (ŕ, ọ́)
    vsako od močnih mamil, ki povzročajo hitro odvisnost in lahko povzročijo smrt: odvisniki od trdih drog; Nekateri ljudje kadijo samo marihuano in nikoli ne bodo prešli na trde droge
    tŕda pornografíja -e -e ž (ŕ, ȋ)
    pornografija, za katero so značilni nazorni prikazi spolnih aktov: Film je imel velik uspeh in je utrl pot industriji trde pornografije
    tŕda maščôba -e -e ž (ŕ, ó) nav. mn.
    maščoba, ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom: Ne je trdih maščob, le občasno uživa mesne proizvode, povsem se je poslovila od škrobnih živil, kruha, testenin, krompirja in riža
SNB
trétjiSSKJ -a -e štev. (ẹ́)
    trétje okó -ega očésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑) v indijski filozofiji
    šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom: Ljudje z izrazito razvitim tretjim očesom naj bi zmogli videti prihodnost ali brati misli ljudi
    trétje življênjsko obdóbje -ega -ega -a s (ẹ́, ē, ọ̑)
    življenjsko obdobje, ki se navadno začne z upokojitvijo posameznika: festival za tretje življenjsko obdobje; univerza za tretje življenjsko obdobje; Človek v tretjem življenjskem obdobju preprosto potrebuje družbeno skrb, saj mu to omogoča zdravo, vitalno življenje ter aktivno udejstvovanje v družbi
SNB
anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E nlat. anorexia (nervosa)gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
SNB
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
SNB
betecé -êja m (ẹ̑ ȇ)
velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; blagovno-trgovinski center, BTC: ljubljanski betece; Ljudje pogosto živijo v napačnem prepričanju, da se jim z velikimi trgovinami, beteceji, novimi izdelki in produkti možnost izbire razširja in kakovost življenja poglablja E BTC
SNB
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr.
nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
SNB
dekofeinizírani -a -o prid. (ȋ)
ki ima odvzet, odstranjen kofein: Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofeinizirano različico E iz dekofeinizírati iz (↑)de… + (↑)kofeín
SNB
diskóntSSKJ -a m (ọ̑)
prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E nem. Diskontstit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
SNB
diskotékaSSKJ -e ž (ẹ̑)
nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskač: obiskovalci diskotek; Ko mladi ljudje ob sobotah zgodaj zjutraj odhajajo iz diskotek in se vračajo domov, je največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami E frc. discothèque iz disque '(gramofonska) plošča' + (↑)(biblio)téka
SNB
disociatíven -vna -o [disocijativən] prid. (ȋ) psiht.
ki se nanaša na izgubo povezave med nekaterimi duševnimi dejavnostmi in zaznavanjem: Ljudje z diagnozo disociativne identitete praviloma izhajajo iz zelo kaotičnih družinskih okolij, kjer so bili telesno ali spolno zlorabljeni E (↑)disociácija
SNB
dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr.
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo
2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi
SNB
eléktrosmóg -a m (ẹ̑-ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektronski smog: Ljudje, občutljivi na elektrosmog, dobijo glavobole, zmanjša se jim sposobnost koncentracije, poslabšajo se jim alergije in oslabi imunski sistem E (↑)elektro… + (↑)smóg
SNB
fájn1 -- prid. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje; fajn ideja; fajn knjiga; Naš kader je fajn in sem z njim povsem zadovoljen E nem. fein 'fin, droben, rahel' < srvnem. fîn(st)frc. fin < lat. fīnis 'konec, višek, vrhunec'
    fájn2 prisl. (ȃ)
    fajn gladek; Cene so fajn narasle
SNB
frangléščina -e ž (ẹ̑)
francoščina s številnimi v novejšem času prevzetimi angleškimi besedami: Pred štiridesetimi leti, ko sem v Franciji hodil v srednjo šolo, so ljudje govorili o frangleščini E po zgledu frc. franglais iz (↑)fran(cóščina) + (↑)(an)gléščina
SNB
gétoSSKJ -a m (ẹ̑)
1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna
2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E nem. Gettoit. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
SNB
getoizírati -am in getizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prisiljevati družbeno skupino, da živi na določenem območju izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: Vlada se je odločila, da priseljencev ne bomo getoizirali, temveč jih bomo nastanili enakomerno, po celi državi
2. povzročati, da kdo, kaj obstaja, deluje na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: Upam, da ljudje ne bodo takoj nasedli neutemeljenim očitkom, da je zakonski predlog ksenofobičen in da skuša getoizirati slovenščino E géto
SNB
jápi -ja m, člov. (ȃ)
mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Tistim prometnim strokovnjakom, ki ne živijo v mestnem središču, naj povem, da poleg državnih institucij in japijev živijo v mestu tudi običajni ljudje, celo družine E agl. yuppie iz yup za y(oung) u(rban) p(rofessional) 'mladi urbani uslužbenec'
SNB
kíber -- in cyber -- cit. [sájbər] v prid. rabi (í; á)
ki je v zvezi z računalniki, internetom; kibernetični, kibernetski: kiber prostor; kiber kavarna; Najbolj ogroženi pred odvisnostjo od interneta so, poleg nove kiber generacije, osamljeni ljudje srednjih let, ki se jim ni uspelo socializirati – glej tudi kíber... E po zgledu agl. cyber iz (↑)kiber(nétika)
SNB
lunátičen -čna -o prid. (á)
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
SNB
mamiláški -a -o prid. (á) pog.
ki se nanaša na mamilaše; mamilarski: mamilaški posli; mamilaška naveza; Kamele in ljudje so požirali vrečke z opijem in čez meje nosili na desetine ton mamila na leto, vladarjem mamilaške mafije pa prinašali neizmerno bogastvo E mamiláš
Število zadetkov: 80