Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
naročník, m. 1) der Auftraggeber, Mur., Cig., DZ.; — der Besteller; der Kunde; — der Abonnent (z. B. einer Zeitschrift), nk.; — 2) = črevljarska rokavica, das Schusterhandleder, Jarn., C., Štrek., (narǫ̑čnik) Kras-Erj. (Torb.); — 3) das Armband, C.; — 4) naročniki, ljudje brez imetja, ki se "na roke" ženijo, Dol.
Prekmurski
národ -a m
1. ljudje, ljudstvo: Vi pa národ ſzvéti, lüſztvo laſztivno KŠ 1754, 104; Vi ſzte pa národ ſzvéti KŠ 1771, 706; cslovecsánſzki národ ſze tak ne bi povnou'sao KM 1790, 88; najbi ſze narájao ino povno'sávao národ cslovecsánſzki SIZ 1807, 8; zdr'závecz cslovecsánſzkoga národa ſzodecz KŠ 1754, 229; vido je vnogo národa KŠ 1771, 48; Bo'se, ki ſzi vno'ſino poganſzkoga národa pripelao KM 1783, 90; Národa cslovecsega BKM 1789, 17; obari je od národa etoga TA 1848, 10; kucsa, v-steroj od národa zabráni poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; I eto delo je drugo Bo'ze ſzkrbi kcslovecsánſzkomi národi ſzvedouſztvo KŠ 1771, A4a; dopuſzti cslovecsánſzkomi národi právo ſzpoznati KM 1783, 19; ſze je dobrouta Bo'sa vo ſzkázala k-národi cslovecsánſzkomi SIZ 1807, 8; I ſztvouro je zedne krvi veſz národ cslovecsánſzki KŠ 1771, 396; ki ſzo potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Naj bodete ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; i ſzidite ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246; Szvéti ſzi ino med vſzem Národom i na zemli BKM 1789, 152
2. narod: Vogrszki národ ete Ország priszvojivsi KOJ 1833, X; szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kákſega goder národa cslovik TF 1715, 14; dabi je niki z-'Zidovſzkoga národa obrnyeni KŠ 1771, 555; na haszek szlovenszkoga národa KM 1783, nasl. str.; na haszek szlovenszkoga národa SŠ 1796, 1; Vszákoga Národa napinyávanye KOJ 1833, IX; Almos z-szega vogerszkoga národa KOJ 1848, 7; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; a ſzvojemi národi pa na zvelicsanye KŠ 1771, A7a; Mir bojdi vſzákomi csloveki, Ino národi BKM 1789, 34; Meo je i na veſz Szlovenſzki národ ſzkrb KŠ 1771, A5b; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; kaj je vu vſzákom národi tákse mo'záke gori oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; Dabi ſze záto tá nevola med naſſim Szlovenſzkim národom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; steriva národa tudi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; naj ga po vſzem ſzvejti vſzi národi razmijo KŠ 1771, A4b; cséſzt bo ti dávali Vu radoſzti vſzi národje BKM 1789, 6; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; ka bi nyihov Jezik vszi Národje polübili KOJ 1833, VIII; Eti sze vszi národje Zemlé prav blagoszlávlajo KAJ 1848, 6; v-Pannonio teliko národov pride KOJ 1848, 6; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; Apoſtole, gda je je kvſzejm národom poſzlao KŠ 1771, A4b; i vcſite vſze národe KŠ 1754, 187; vcsite vſze národe KŠ 1771, 99; szo Vogri drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; I med vſzejmi národmi ſze more prvle Evengyeliom predgati KŠ 1771, 143; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzveta národmi BRM 1823, 10; ki z-Gotmi ino drügimi národmi zdru'zen ide z-Pannonie KOJ 1848, 5; 'zoltáre bom ti szpevao med národmi TA 1848, 45
Pleteršnik
natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
Pleteršnik
nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
Pleteršnik
nesúmən, -mna, adj. unverdächtig, Mur., Cig., Jan.; nesumni ljudje, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
Pleteršnik
neustrẹ́žən 2., -žna, adj. wählerisch, Cig.; bogatini, to so neustrežni ljudje, Glas.
Pleteršnik
nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nȋžji, (adv.) nȋže.
Pleteršnik
nizkomȋsəłn, adj. von niedriger Gesinnung; nizkomiselni ljudje, Cv.
Pleteršnik
objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.-Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ("eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
Pleteršnik
obolẹ́vati, -am, vb. impf. ad oboleti; erkranken: znal je coprati, da so zdravi ljudje obolevali, bolni umirali, Jurč.
Pleteršnik
odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
omagováti, -ȗjem, vb. impf. ad omagati; 1) = premagovati: o. koga, überwältigen, Z.; o. se s kom, mit jemandem im Zweikampfe ringen, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) die Kräfte verlieren, im Erliegen, im Verfall begriffen sein; verschmachten; omagujem pod tvojo močno roko, Trav.-Valj. (Rad); ljudje in živina od vročine omagujejo, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
oprę́zən, -zna, adj. vorsichtig, Jan., Šol., C.; z opreznimi stopinjami, oprezni in strašljivi ljudje, Jurč.; oprezni molk, die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.); umsichtig, Cig. (T.); hs.
Pleteršnik
opustíti, -ím, vb. pf. 1) verwüsten, Dalm., ogr.-C.; — entvölkern, Cig.; — 2) auflassen; o. rudnik, Cig.; unbestellt liegen lassen: opuščeno zemljišče, poslopje, Jurč.; — aufgeben, lassen: o. navado; kar se odloži, to se ne opusti, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Mur., Cig.; — verlassen, Cig., Jan.; ljudje so ga opustili, er hat seine Kundschaft verloren, Cig.; — o. se, sich verwahrlosen = zapustiti se, Levst. (M.); — 3) unterlassen, vernachlässigen, verabsäumen; o. navadne molitve, o. dobra dela, Škrb.; ukaže, kaj naj stori ali opusti, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
ostaríčiti, -ȋčim, vb. pf. 1) alt machen: ljudje se znajo omladiti in ostaričiti, Glas.; — 2) alt werden (von Bäumen), Nov., Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
otŕniti, -im, vb. pf. s trnjem obložiti (kako drevo, da bi ljudje ne lazili na nje krast ovočja), Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pámetovati, -ujem, vb. impf. 1) im Gedächtnis behalten, sich erinnern, gedenken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; odkar ljudje pametujejo, seit Menschen Gedenken, Zv.; — 2) klug machen, witzigen: to naj vas pametuje, Svet. (Rok.); — 3) vernünfteln, klügeln, Mur., C.; z umom pametuješ, Bas.
Število zadetkov: 192