solíranje -a s (ȋ)
glagolnik od solirati: glasbeniki so prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo / v koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, a soliranje se nikomur ne izplača
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
šílast -a -o prid. (í)
dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora
// ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena
// ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik
♦ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen
dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora
// ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena
// ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik
♦ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen
SSKJ²
trójček -čka m (ọ̄)
združenje, skupina treh členov: glasbeno-pevski trojček; gospodarski trojček; sejemski, trgovski trojček / koalicijski, opozicijski, vladni trojček; levi trojček koalicija treh levih strank; levosredinski trojček; pomladni trojček koalicija treh pomladnih strank / priložnost za osvojitev trojčka – naslova državnega, pokalnega in evropskega prvaka / (storitev) trojček hkratni dostop do interneta, telefonije in določenega nabora televizijskih programov v enem paketu pri enem ponudniku, navadno po nižji ceni kot posamič
// nav. mn. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok: rodila je trojčke; družine s trojčki; posteljica za trojčke; dvojčki in trojčki
♦ min. skupina treh med seboj pravilno zraščenih kristalov; rib. trnek s tremi ostmi; šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec po obratu, ki mu sledi lok nazaj, odskoči, naredi v zraku obrat okoli osi in doskoči na drugo nogo v lok nazaj
združenje, skupina treh členov: glasbeno-pevski trojček; gospodarski trojček; sejemski, trgovski trojček / koalicijski, opozicijski, vladni trojček; levi trojček koalicija treh levih strank; levosredinski trojček; pomladni trojček koalicija treh pomladnih strank / priložnost za osvojitev trojčka – naslova državnega, pokalnega in evropskega prvaka / (storitev) trojček hkratni dostop do interneta, telefonije in določenega nabora televizijskih programov v enem paketu pri enem ponudniku, navadno po nižji ceni kot posamič
// nav. mn. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok: rodila je trojčke; družine s trojčki; posteljica za trojčke; dvojčki in trojčki
♦ min. skupina treh med seboj pravilno zraščenih kristalov; rib. trnek s tremi ostmi; šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec po obratu, ki mu sledi lok nazaj, odskoči, naredi v zraku obrat okoli osi in doskoči na drugo nogo v lok nazaj
SSKJ²
tudorski -a -o [túdorski in tjúdorski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na angleško dinastijo Tudor: tudorsko obdobje v Angliji
♦ um. tudorski lok plitev lok z grebenom v sredini; tudorski slog poznogotski umetnostni slog v 16. stoletju v Angliji
nanašajoč se na angleško dinastijo Tudor: tudorsko obdobje v Angliji
♦ um. tudorski lok plitev lok z grebenom v sredini; tudorski slog poznogotski umetnostni slog v 16. stoletju v Angliji
SSKJ²
SSKJ²
vesláti -ám nedov. (á ȃ)
1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla; veslati k bregu, čez reko; veslati po jezeru; veslati s krepkimi zamahi; sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama
// delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji
// ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu
2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama
3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel
4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi; pijanca sta veslala proti klopi
5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami
1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla; veslati k bregu, čez reko; veslati po jezeru; veslati s krepkimi zamahi; sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama
// delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji
// ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu
2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama
3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel
4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi; pijanca sta veslala proti klopi
5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami
- vesláje :
veslaje so zavili v zaliv
- veslajóč -a -e:
hoditi veslajoč z rokami; veslajoči ribiči; veslajoča hoja hoja, pri kateri noga opiše rahel lok
SSKJ²
violínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na violino: violinski lok / violinski virtuoz / violinska skladba; violinski solo
♦ glasb. violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; violinski koncert koncert za violino in orkester
nanašajoč se na violino: violinski lok / violinski virtuoz / violinska skladba; violinski solo
♦ glasb. violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; violinski koncert koncert za violino in orkester
SSKJ²
vrátca vrátc s mn. (á)
manjšalnica od vrata: iti skozi vratca; vratca v ograji / lesena, železna vratca / dimniška vratca; vratca pri kopalni kadi; vratca za štedilnike / vzidati vratca / zapreti vratca; nova, povešena vratca / kanuist, smučar vozi skozi vratca; slalomska proga s petdesetimi vratci / postaviti vratca / pri smuku kontrolna vratca
● ekspr. ta smučar je virtuoz med vratci v slalomu, veleslalomu
♦ alp. manjši, izrazitejši prehod v skalovju; etn. lok iz dvignjenih rok plesnega para, pod katerim gredo drugi pari
manjšalnica od vrata: iti skozi vratca; vratca v ograji / lesena, železna vratca / dimniška vratca; vratca pri kopalni kadi; vratca za štedilnike / vzidati vratca / zapreti vratca; nova, povešena vratca / kanuist, smučar vozi skozi vratca; slalomska proga s petdesetimi vratci / postaviti vratca / pri smuku kontrolna vratca
● ekspr. ta smučar je virtuoz med vratci v slalomu, veleslalomu
♦ alp. manjši, izrazitejši prehod v skalovju; etn. lok iz dvignjenih rok plesnega para, pod katerim gredo drugi pari
SSKJ²
vzpéti se vzpnèm se dov., vzpél se; nam. vzpét se in vzpèt se (ẹ́ ȅ)
1. s hojo navkreber priti kam: vzpeti se na vrh gore; vzpeti se po pobočju
// s premikanjem navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem, priti kam: vzpeti se na drevo, drog / vzpeti se po lestvi
// knjiž. premakniti se navzgor, kvišku; dvigniti se: letalo se vzpne skoraj navpično / ptica se vzpne pod oblake vzleti
2. dvigniti se, iztegniti kak del telesa: vzpni se, pa boš dosegel; jezdec se vzpne v stremenih / vzpeti se iz vode / konj se vzpne in zarezgeta / vzpeti se na prste; vzpeti se na zadnjih nogah / vzpeti se kvišku, navzgor
3. zrasti navzgor, oprijemajoč se opore, podlage: bršljan se vzpne po deblu; fižol se je vzpel do vrha prekel
4. premakniti se z nižjega mesta, položaja na višjega: vzpeti se na konja, vozilo; vzpeti se komu na rame / plamen se je vzpel do strehe, pod nebo; sonce se je že visoko vzpelo je že visoko
5. doseči višjo lego, potekajoč, razprostirajoč se navzgor: cesta, svet se vzpne / steza se v ostrih vijugah vzpne do vrha
6. ekspr. doseči višjo stopnjo, raven: gospodarsko se hitro vzpeti
// priti na družbeno, hierarhično višje mesto, položaj: vzpeti se iz nižjih družbenih plasti; vzpeti se na mesto direktorja / vzpeti se po družbeni lestvici; vzpeti se v vrh moštva / družbeno se vzpeti
7. ekspr. priti v višjo glasovno lego: pesem se vzpne in spet spusti / glas se mu je grozeče vzpel
8. publ., z izrazom količine povečati se, narasti: število potovanj se je vzpelo za tretjino / živo srebro se je vzpelo do štirideset stopinj
● ekspr. nenadoma se pred popotnikom vzpne visoka gora se pojavi, pokaže; zastar. vzpeti roke iztegniti navzgor, dvigniti
1. s hojo navkreber priti kam: vzpeti se na vrh gore; vzpeti se po pobočju
// s premikanjem navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem, priti kam: vzpeti se na drevo, drog / vzpeti se po lestvi
// knjiž. premakniti se navzgor, kvišku; dvigniti se: letalo se vzpne skoraj navpično / ptica se vzpne pod oblake vzleti
2. dvigniti se, iztegniti kak del telesa: vzpni se, pa boš dosegel; jezdec se vzpne v stremenih / vzpeti se iz vode / konj se vzpne in zarezgeta / vzpeti se na prste; vzpeti se na zadnjih nogah / vzpeti se kvišku, navzgor
3. zrasti navzgor, oprijemajoč se opore, podlage: bršljan se vzpne po deblu; fižol se je vzpel do vrha prekel
4. premakniti se z nižjega mesta, položaja na višjega: vzpeti se na konja, vozilo; vzpeti se komu na rame / plamen se je vzpel do strehe, pod nebo; sonce se je že visoko vzpelo je že visoko
5. doseči višjo lego, potekajoč, razprostirajoč se navzgor: cesta, svet se vzpne / steza se v ostrih vijugah vzpne do vrha
6. ekspr. doseči višjo stopnjo, raven: gospodarsko se hitro vzpeti
// priti na družbeno, hierarhično višje mesto, položaj: vzpeti se iz nižjih družbenih plasti; vzpeti se na mesto direktorja / vzpeti se po družbeni lestvici; vzpeti se v vrh moštva / družbeno se vzpeti
7. ekspr. priti v višjo glasovno lego: pesem se vzpne in spet spusti / glas se mu je grozeče vzpel
8. publ., z izrazom količine povečati se, narasti: število potovanj se je vzpelo za tretjino / živo srebro se je vzpelo do štirideset stopinj
● ekspr. nenadoma se pred popotnikom vzpne visoka gora se pojavi, pokaže; zastar. vzpeti roke iztegniti navzgor, dvigniti
- vzpét -a -o:
vzpet konj; visoko vzpet lok mavrice
SSKJ²
SSKJ²
zlomíti zlómim dov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose
// poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike; zlomiti obtoženca z mučenjem; zlomili so jo, da je priznala; niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je
// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor; zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose
// poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike; zlomiti obtoženca z mučenjem; zlomili so jo, da je priznala; niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je
// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor; zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)
- zlomíti se
1. izgubiti moč za odpor, vztrajanje v čem: obtoženec se je zlomil in priznal zločin; duševno, notranje se zlomiti / polagoma se je zlomil in postal starec se duševno, telesno izčrpal
2. ekspr. prenehati trajati, obstajati zaradi nasprotnikove premoči, delovanja česa: obramba se je zlomila / upanje v njem se je zlomilo; sila viharja se je zlomila / armada se je v nekaj dneh zlomila je v nekaj dneh propadla, razpadla
3. ekspr. na hitro utihniti, izgubiti glasnost: glas se mu je zlomil; pesem se je zlomila / besede so se ji zlomile v joku
4. pod kotom spremeniti smer: lok se zgoraj zlomi; vsake toliko se prostor zlomi / planota se zlomi v prepadnih stenah soteske se na hitro konča
// ekspr. upogniti se, sključiti se: pod težkim bremenom se je zlomil; zlomiti se v pasu
● v njem se je nekaj zlomilo prenehal je biti trden v svojem prepričanju, zaupanju; zaradi krivic se je v njem vse zlomilo popolnoma je izgubil zaupanje, vero v kaj; ekspr. zlomil se je v sebi izgubil je zaupanje, vero vase; ekspr. zlomiti se v jok zajokati
- zlómljen -a -o:
zlomljen drog; zlomljen ponos, upor; videl ga je vsega zlomljenega in postaranega; stal je zlomljen v križu; zlomljena kost, noga; zlomljena osebnost; bila je ponižana in zlomljena
● ekspr. zlomljeni od celodnevnega dela so popadali na tla zelo utrujeni, izčrpani; ekspr. natepli so ga, da je ves zlomljen ga vse boli
SSKJ²
zóben -bna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / zobna pasta; zobna ščetka / zobni aparat snemljiva kovinsko-plastična ali nesnemljiva kovinska priprava za doseganje ustrezne razporeditve zob v čeljusti; zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika
♦ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; zobna pulpa ali zobna meča vsebina zobne votline; zobna sklenina; med. zobni granulom; zobni kamen trda, kamnu podobna snov, ki se nabira na zobeh; (zobni) mostiček; (zobna) krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; zobna obloga kar se nabere na zobeh; zobno zlato zlato, ki se uporablja za prevleke zob in mostičke
nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / zobna pasta; zobna ščetka / zobni aparat snemljiva kovinsko-plastična ali nesnemljiva kovinska priprava za doseganje ustrezne razporeditve zob v čeljusti; zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika
♦ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; zobna pulpa ali zobna meča vsebina zobne votline; zobna sklenina; med. zobni granulom; zobni kamen trda, kamnu podobna snov, ki se nabira na zobeh; (zobni) mostiček; (zobna) krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; zobna obloga kar se nabere na zobeh; zobno zlato zlato, ki se uporablja za prevleke zob in mostičke
SSKJ²
žágati -am nedov. (ȃ)
1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom
a) delati kose, dele: žagati les, marmor, železo; žagati ploh; žagati z motorno žago; ročno žagati / žagati sneg z vrvjo / žagati drevesa, drogove z žaganjem podirati; žagati veje ob deblu z žaganjem odstranjevati
b) oblikovati, delati: žagati deske, letve / žagati drva z žaganjem pripravljati
2. ekspr. premikati lok sem in tja: violinist žaga po strunah / žagati violino, na violino premikajoč lok igrati
3. slabš. monotono igrati: orkester je žagal; violina žaga / žagati simfonijo, skladbo
4. oglašati se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: kobilice, škržati žagajo / nekje žaga sinička
5. ekspr. rezko, monotono smrčati: če leži na hrbtu, žaga; sosed na postelji je celo noč žagal
6. pog. prizadevati si odstaviti, odpustiti koga: žagati direktorja / žagati vlado
● žagati komu stolček ogrožati komu službeni položaj; nar. žagati vodo črpati s premikanjem ročaja črpalke; pog. take žaga, da se valjamo od smeha pripoveduje take šale; ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ob sobotah ne žagamo ne opravljamo žagarske dejavnosti, žagarskih storitev
♦ etn. babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj
1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom
a) delati kose, dele: žagati les, marmor, železo; žagati ploh; žagati z motorno žago; ročno žagati / žagati sneg z vrvjo / žagati drevesa, drogove z žaganjem podirati; žagati veje ob deblu z žaganjem odstranjevati
b) oblikovati, delati: žagati deske, letve / žagati drva z žaganjem pripravljati
2. ekspr. premikati lok sem in tja: violinist žaga po strunah / žagati violino, na violino premikajoč lok igrati
3. slabš. monotono igrati: orkester je žagal; violina žaga / žagati simfonijo, skladbo
4. oglašati se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: kobilice, škržati žagajo / nekje žaga sinička
5. ekspr. rezko, monotono smrčati: če leži na hrbtu, žaga; sosed na postelji je celo noč žagal
6. pog. prizadevati si odstaviti, odpustiti koga: žagati direktorja / žagati vlado
● žagati komu stolček ogrožati komu službeni položaj; nar. žagati vodo črpati s premikanjem ročaja črpalke; pog. take žaga, da se valjamo od smeha pripoveduje take šale; ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ob sobotah ne žagamo ne opravljamo žagarske dejavnosti, žagarskih storitev
♦ etn. babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj
- žagajóč -a -e:
žagajoča pesem škržatov
- žágan -a -o:
žagana veja
♦ les. žagani furnir furnir, izdelan z žaganjem; žagani les les, izdelan z žaganjem hlodovine
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
denísovec samostalnik moškega spola
- iz antropologije pripadnik izumrle (pod)vrste ljudi iz mlajšega pleistocena, ki je poseljevala zlasti območje osrednje Azije
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Cerov Log
Predlog
Cerovega Loga samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentjernej
IZGOVOR: [cérou̯ lók], rodilnik [cérovega lóga]
BESEDOTVORJE: Cerovljan, Cerovljanka, Cerovljanov, Cerovljankin, cerovski in cerovški
Celotno geslo
ePravopis
Cesta v Mestni log
Predlog
Ceste v Mestni log samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ime več ulic
IZGOVOR: [césta u̯ méstni lók], rodilnik [céste u̯ méstni lók]
Celotno geslo
ePravopis
Idrijski Log
Predlog
Idrijskega Loga samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Idrija
IZGOVOR: [ídrijski lók], rodilnik [ídrijskega lóga]
BESEDOTVORJE: Idrijskoložan in Ložan, Idrijskoložanka in Ložanka, Idrijskoložanov in Ložanov, Idrijskoložankin in Ložankin, idrijskoložanski in ložanski
Celotno geslo
ePravopis
log
Predlog
log samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
logaritem
IZGOVOR: [lók], rodilnik [lók]
Celotno geslo
ePravopis
pigmejski
Predlog
pigmejska pigmejsko pridevniknanašajoč se na pigmejce
nanašajoč se na živali in rastline, manjše od običajnih
IZGOVOR: [pigmêjski]
Celotno geslo
ePravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 321
Dostopnost