Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]
    stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
Celotno geslo eSSKJ
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
    2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
    5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
míkroekonómski míkroekonómska míkroekonómsko pridevnik [míkroekonómski] ETIMOLOGIJA: ↑mikroekonomija
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
Celotno geslo eSSKJ
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]
    1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
SSKJ²
kolorírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. obarvati, pobarvati: s svinčnikom narisani obraz je nato še koloriral / kolorirati glas, melodijo / poročilo je nekoliko poetično koloriral
    koloríran -a -o:
    v knjigi so številne kolorirane ilustracije; lokalno kolorirana pripoved
SSKJ²
lokálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven: poznati lokalne razmere / raziskovati lokalno zgodovino / časopis prinaša le lokalne novice / knjiž.: lokalni kolorit; dati romanu lokalno barvo / lokalni vremenski pojavi; lokalni potresi; lokalna vojna / lokalni časopis časopis, ki prinaša zlasti novice z določenega manjšega območja; lokalni promet promet med določenim središčem in sosednjimi, manjšimi kraji; lokalni vlak vlak, ki vozi iz središča v določeni manjši kraj; ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine; lokalna radijska postaja postaja, katere oddaje so namenjene le manjšemu območju; lokalna proga proga, ki povezuje središče z določenim manjšim krajem; lokalno ogrevanje, gretje ogrevanje, gretje s pečjo ali podobno samostojno grelno pripravo
2. med. ki je le na posameznem delu telesa: lokalna anestezija; lokalno vnetje
♦ astron. lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje, krajevni čas; soc. lokalne skupnosti skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih procesov na določenem zemljepisnem področju
    lokálno prisl.:
    nastanek kipa lokalno ni določljiv; lokalno obarvana pripoved; dogodek je samo lokalno pomemben
SSKJ²
napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
1. prehajati z nižje stopnje na višjo
a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: človeštvo neprestano napreduje / gospodarsko, kulturno napredovati / napredovati na vseh področjih / slovenski jezik je v tistem času precej napredoval; znanost hitro napreduje / dojenček lepo napreduje raste, se razvija; učenci dobro napredujejo si dobro pridobivajo znanje
b) glede na količino, intenzivnost: bolezen napreduje; bilateralni odnosi so v preteklem letu zelo napredovali
2. uspešno potekati: vidimo, da delo napreduje / gradnja napreduje po načrtu; celjenje napreduje normalno / ekspr. knjiga, ki jo je začel pisati pred leti, le počasi napreduje
3. nedov. in dov. pomikati se od izhodišča proti cilju: napredovali smo pet kilometrov na dan; zaradi slabega vremena smo le počasi napredovali; v strmini je težko napredoval / nasprotnik je napredoval le v začetku, nato pa se je moral začeti umikati je pridobival območje napadenega
4. dov. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje: ali je že napredoval; napredovati v službi / napredoval je v oficirja
● zaradi spremenjenega načina gospodarjenja gozd vedno bolj napreduje se vedno bolj širi, razrašča; v slovenščini je toliko napredoval, da je lahko bral časopise slovenščine se je toliko naučil; kdor ne napreduje, nazaduje kdor vztraja pri doseženem, zaradi napredovanja drugih zaostaja
♦ šah. kmet napreduje le pri prvi potezi za dve polji se pomakne naprej; šol. napredovati doseči uspeh, ki omogoča vstop v višji razred
    napredujóč -a -e:
    napredujoč uradnik; napredujoča bolezen; napredujoča kultura
    naprédoval -a -o:
    napredovali aids, rak; lokalno napredovali tumor
    naprédovan -a -o:
    lokalno napredovani rak prostate; bolnik z napredovanim stadijem bolezni; napredovana demenca
SSKJ²
novokaín -a m (ȋ)
farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino novokaina
SSKJ²
omrtvíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od omrtvičiti: lokalno omrtvičenje; omrtvičenje živca / omrtvičenje ustvarjalnega duha
SSKJ²
prokaín -a m (ȋ)
farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino prokaina
SSKJ²
sámoupráva -e ž (ȃ-ȃ)
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo; stopnja samouprave; sporazum, zakon o samoupravi; avtonomija in samouprava / organi lokalne samouprave; reforma lokalne samouprave; minister, odbor za lokalno samoupravo / krajevna, mestna samouprava; občinska, pokrajinska samouprava
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: manjšinska samouprava; samouprava narodov glede jezika, šol
2. samoupravljanje: naša družbena ureditev je slonela na samoupravi; občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij
SSKJ²
slow food slow fooda [slôu̯ fúd-] m (ȏ, ȗ)
način počasnega prehranjevanja, povezan z zdravo, raznoliko, lokalno hrano in izbrano pijačo: v slow foodu ne uživa najbolj; strokovnjak za slow food; v prid. rabi: pripraviti slow food zajtrk; slow food večerja
SSKJ²
tržíšče -a s (í)
1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča
2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
3. zastar. (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke
♦ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
glokálno prislov
    hkrati globalno in lokalno 
Celotno geslo Sprotni
opolnomôčiti dovršni glagol
    1. zagotoviti komu ustrezne pogoje za polno uporabo, razvoj njegovih sposobnosti, zlasti z izobraževanjem 
      1.1 zagotoviti komu ustrezne pogoje za polno uporabo, razvoj njegovih sposobnosti sploh  
Celotno geslo Sprotni
ventúza samostalnik ženskega spola
    1. iz alternativne medicine kozarčku podobna posodica, v kateri se ustvari podtlak, zlasti za terapijo na koži 
      1.1 terapija z uporabo takih posodic na koži  
Število zadetkov: 122