Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

méstnik méstnika samostalnik moškega spola [méstnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico pri kom ali čem
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Lokativ, nlat. locativus (iz lat. locus ‛mesto, prostor’) iz mesto - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
lokál2 -a m (ȃ)
jezikosl. lokativ: predlog z lokalom
SSKJ²
lókativ -a m (ọ̑)
jezikosl. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom

Slovenski pravopis

Pravopis
lókativ -a m (ọ̑) jezikosl. mestnik
Pravopis
méstnik -a m (ẹ̑) jezikosl. |lokativ|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
lókativ -a m
GLEJ ŠE: sklon

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
lokácija -e ž
Celotno geslo Etimološki
lokȃl -a m
Celotno geslo Etimološki
lọ̑kativ -a m
Celotno geslo Etimološki
lokomotȋva -e ž
Število zadetkov: 10