Zadetki iskanja
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti: drzen akrobat; v globino so se spustili samo najbolj drzni fantje; volkovi so postajali vse bolj drzni / drzen skok; to je bila izredno drzna vožnja
// ki izraža neustrašenost, pogum: drzna hoja; drzne oči
2. ki si v odnosu do ljudi preveč upa; predrzen: fant je bil zelo drzen v besedah / dobival je drzne, skoraj nesramne dopise / zastar., kot vljudnostna fraza oprostite, da sem tako drzen, s kom imam čast (govoriti)?
3. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: most se pne v drznem loku; delati drzne sklepe; drzna metafora, misel; uspeh je presegel še tako drzna pričakovanja / dame v drznih dekoltejih
- dŕzno prisl.:
drzno gledati; drzno izveden napad; klobuček nosi drzno postrani; preveč drzno so se obnašali
- dŕzni -a -o sam.:
drznemu je vse mogoče
1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna
2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka
// s širokim pomenskim obsegom skladen1, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje
- elegántno prisl.:
elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba
1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku
// letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala
2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal
// šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal
3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim
- 1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
- 1.1. okrasni trak iz različnih materialov
- 2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
- 3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja
♦ arhit. friz z girlandami
- iz športa zaključni del udarca po poletu žogice, zlasti pri tenisu, golfu
izogíbati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, izogíbati se kóga/čésa kot vrág kríža, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku
1. z odmikom doseči, da se ne zadene ob kaj: izogniti se pešca; izogniti se avtomobilu; komaj se je izognil na desno, da ni prišlo do trčenja / v ulici se lahko izogneta dva avtomobila vozita drug mimo drugega / v velikem loku se je izognil kupu kamenja
// napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: šel je po drugi cesti, da bi se izognil sošolcev; temu človeku se zmeraj izognem
2. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izogniti se klofuti, udarcu
// napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izogniti se težkega dela; izogniti se odgovornosti
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izogniti se odgovoru, plačilu
3. napraviti, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: izogniti se nesporazumu, sporom, vojni
4. ekspr. ne uporabiti: izogniti se neprimernega izraza; v svojih razpravah se ni mogel izogniti matematiki
● ekspr. raje je šel po daljši poti, da se je izognil slabi cesti da ni peljal, šel po njej; izognil se je materinim pogledom umaknil se je, da ga ni mogla videti
izógniti se kómu/čému v velíkem krógu, izógníti se kómu/čému v velíkem lóku
- 1. ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski
- 1.2. ki se uporablja pri kmetovanju
- 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
- 5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe
// kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok
2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah; mazati lok s kolofonijo; vleči lok po strunah / violinski lok
3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl; polkrožni loki; zidanje lokov in obokov / okenski lok
4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku / v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku
5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka; pretrgan lok dejanja v romanu; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel; razvojni lok umetnosti
6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj
● knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok
♦ anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; glasb. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjem robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega
podoben loku, krivulji: lokasta črta; lokaste obrvi
- lókasto prisl.:
lokasto se dvigati nad zemljo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »