Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]
    1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
    2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
    3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
      3.1. električni motor takega vozila
    4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
    5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]
    1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra
      1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
      1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑lom

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
lòm lôma m, mest. ed. tudi lómu (ȍ ó)
1. lomljenje, zlom: telo se upira lomu; lom vzmeti
2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov: lom svetlobe; lom zvoka
3. min. videz prelomne ploskve; prelom: vrste loma / iverasti lom značilen za drobnozrnate snovi; školjkasti lom
4. star. kamnolom: delati v lomu / skladi granita v lomu
5. star. hrup, trušč: drevo se je podrlo s strahotnim lomom; lom, kot bi se podirali hrasti
♦ geogr. lom kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil; teh. krhki lom zaradi krhkega materiala
SSKJ²
lómen -mna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na lom 2, 3:
a) lomna zmogljivost leč / lomni količnik količina, ki pove, kako se lomi svetloba pri prehodu iz zraka v določeno snov; lomni kot kot med lomnim žarkom in vpadno pravokotnico; lomni zakon; lomni žarek žarek po lomu
b) lomna ploskev prelomna ploskev
SSKJ²
nèvíden2 -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje
2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja
3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna
4. ekspr. neznan2: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak
♦ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil
    nèvídno prisl.:
    nevidno se nasmehniti
SSKJ²
óptika -e ž (ọ́)
1. nauk o svetlobi: optika in kalorika
♦ elektr. elektronska optika elektronika, ki proučuje delovanje električnega ali magnetnega polja na elektrone; fiz. geometrijska optika ki proučuje odboj in lom svetlobe na zrcalih in lečah ter iz njih sestavljenih optičnih napravah; valovna optika ki proučuje za valovanje značilne pojave
2. fot. sistem leč kake optične priprave: fotoaparat ima dobro optiko; občutljivost optike / pravilno uravnavati optiko
3. publ. način prikazovanja, presoje česa: njegova dramatika postavlja z normalno optiko na oder fabule iz vsakdanje resničnosti / gledati na dogodke z optiko kritika
4. nav. ekspr. trgovina z optičnimi pripomočki, pripravami: v nobeni optiki ne dobiš takih leč
SSKJ²
prízma -e ž (ȋ)
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč: izračunati prostornino prizme; višina prizme / četverostrana prizma; kvadratna prizma ki ima za osnovno ploskev kvadrat; pokončna prizma katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; pravilna prizma ki ima za osnovno ploskev pravilni mnogokotnik
♦ fiz. (optična) prizma iz stekla ali druge prozorne snovi, ki se uporablja za lom ali razklon svetlobe
2. publ., s prilastkom način, izhodišče: prizma takratnega gledanja ne ustreza tej umetniški podobi / pogledati stvari skozi objektivno prizmo objektivno; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
SSKJ²
refrákcija -e ž (á)
fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom: refrakcija svetlobe; refrakcija zvoka
♦ astron. atmosferska refrakcija pojav, da se spremeni smer svetlobe pri prehodu skozi ozračje, zaradi česar so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem
SSKJ²
utrújenosten -tna -o prid. (ú)
nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja
♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala
SSKJ²
víden1 -dna -o prid., vídnejši (í ī)
1. ki se vidi, opazi: vidni del ledene gore; vidni sledovi; grad je viden daleč naokoli; vidne ploskve predmeta; postaviti kaj na vidno mesto; dobro, jasno, razločno viden; viden pod mikroskopom, s prostim očesom / vidni in slišni znaki; vidna znamenja časti / komaj viden smehljaj; napake, pomanjkljivosti so vse bolj vidne / z vidnim užitkom, zadovoljstvom je to naredil; pokazal je vidno zanimanje zanjo
2. ki se s prostim očesom vidi: vidna in nevidna živa bitja
3. ki je tako narejen, izdelan, da se vidi: viden šiv, vbod / vidna in nevidna vrata / znamenje na trgu je vidni spomin na kugo
4. dovolj velik, da se da videti, spoznati: viden napredek, razvoj; brez vidnega vzroka se je razjezil; imeti vidno prednost; vidno poudarjanje svobodomiselnih idej / prvi vidnejši vzpon slovenskega filma večji
5. publ. pomemben, ugleden: viden politik, znanstvenik; postal je vidna osebnost / igrati vidno vlogo; doseči, imeti vidno mesto v družbenem življenju
● vidni svet svet, ki se da videti
♦ fiz. vidni spekter spekter, ki se da videti z normalnim človeškim očesom; vidna svetloba; vidno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; gost. vidni lom razbitje posode, za katero se ve, kdo ga je povzročil; grad. vidni beton neometan, navadno gladek beton; med. vidno polje območje, ki se vidi z enim očesom ali z obema
    vídno prisl.:
    vidno pešati, popuščati; komaj vidno se zdrzniti

Slovenski pravopis

Pravopis
hruščàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ lom, vihar
hruščávost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
lòm lôma m, mest. ed. tudi lómu pojm. (ȍ ó) ~ je spremljalo hreščanje; števn., star. delati v ~u v kamnolomu
Pravopis
Lòm Lôma m, zem. i. (ȍ ó)
lômski -a -o in lomljánski -a -o (ȏ; ȃ)
Lomljàn -ána in Lomlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lomljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Lòm pod Stôržičem Lôma ~ ~ m, zem. i. (ȍ ó  ó ó) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
lômski -a -o in lomljánski -a -o (ȏ; ȃ)
Lomljàn -ána in Lomlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lomljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
refrákcija -e ž, pojm. (á) fiz. ~ svetlobe lom
Pravopis
utrújenosten -tna -o (ú; ȗ)
utrújenostni -a -o (ú; ȗ) ~ lom strojnega dela

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
lòm lôma m
fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov
SINONIMI:
fiz. lomljenje, fiz. refrakcija
GLEJ ŠE SINONIM: kamnolom, lomljenje, prelom, trušč
GLEJ ŠE: ploskev

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
klóbko -a s
Celotno geslo Etimološki
lȍm – glej lomīti
Celotno geslo Etimološki
lomīti lọ́mim nedov.
Število zadetkov: 62