Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
lopúta -e ž (ú) 
  1. 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu
  2. 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa
  3. 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro
    ●     redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata
    ♦     anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre
SSKJ
sámozaklópen -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo
SSKJ
pripirálen -lna -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi pripiralna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine: odpreti, pripreti pripiralno loputo
SSKJ
zapíh -a m (ȋ) sunek (vetra): burja je ob prvem zapihu zlomila loputo vetrnice
SSKJ
lopúten -tna -o prid. (ȗ) ki ima loputo: loputni vhod / odpreti loputna vrata
Število zadetkov: 5