Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aligátor -ja m (ȃ) krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje
♦ zool. kitajski, misisipski aligator
SSKJ
balansírati in balancírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
  2. 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
SSKJ
begún -a m (ȗ) star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje
SSKJ
bólha -e stil. -é [u̯h] ž (ọ́) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
SSKJ
bucikáriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
SSKJ
cikálnik -a [u̯n] m (ȃ) star. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov; parangal: loviti na cikalnik
SSKJ
cúpkati -am nedov. (ȗ) kor. poskakujoč loviti ravnotežje: plesalka je preveč cupkala
SSKJ
črváriti -im nedov. (á ȃ) rib. loviti ribe na črve, gliste: v teh vodah se ne sme črvariti
SSKJ
divjáčina tudi divjačína -e ž (ā; í) 
  1. 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino
    // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino
  2. 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine
  3. 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
SSKJ
divjád -i ž (ȃ) divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad
♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi
// ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past
SSKJ
divjína -e ž (í) 
  1. 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje
    // vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
  2. 2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
  3. 3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
SSKJ
drága2 -e ž (á) knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago
SSKJ
dúplati -am nedov. (ȗ) redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe
SSKJ
enójček -čka m (ọ̄) 
  1. 1. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček
  2. 2. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom
SNB
finišírati -am nedov. (ȋ)
1. šport. žarg. v zadnjem, odločilnem delu tekmovanja povečevati hitrost, tempo: Ko je začela finiširati in loviti prvakinjo, je nenadoma zavila s proge
2. pog. v zadnji fazi obdelovati s povečanim prizadevanjem za izdelanost, kvaliteto zaključne podobe: Opremljenost članka ni nujno delo avtorja prispevka, saj imajo končno besedo pri tem drugi, ki finiširajo podobo časnika E (↑)fíniš
SSKJ
graščínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti
SSKJ
grmáriti -im nedov. (á ȃ) lov. s psom loviti, iskati divjad po grmovju: imajo lepa lovišča za kljunače, vendar nikoli ne grmarijo / pes grmari
SSKJ
hobótnica -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu
SSKJ
jamáriti -im nedov. (á ȃ) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti
SSKJ
jegúlja -e ž (ú) 
  1. 1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo
  2. 2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca
Število zadetkov: 159