Zadetki iskanja
Vorenc
špegarski prid., F2, episcopius, ena ladja ṡa ludi loviti, ſhpegarṡka ladjiza; naves speculatoriae, ṡhpegarṡke barke
Pleteršnik
tràp 2., trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.
Pleteršnik
tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.
Pleteršnik
tȓnək, -nka, m. dem. trn; 1) ein kleiner Dorn; — 2) die Fischangel; na t. loviti ribe; — 3) der Dornfortsatz am Wirbelknochen, Erj. (Som.); — 4) die unentwickelte Feder, der Kiel, Ip.-Erj. (Torb.); — 5) die Spindel am Spinnrade, C.; — 6) das Züngelchen am Gewehr, Jan. (H.); der Schneller, C.; — 7) der Nasenring (für Schweine), V.-Cig.
Pleteršnik
tȗj, túja, adj. fremd; t. človek; na tuje iti, na tujem biti, in die Fremde gehen, in der Fremde sein; s tujo roko je lahko gade loviti, Zv.; človek od tega nima ničesar nego tujo jezo, Jurč.; entfremdet: tuj česa: Očine tuj, po svetu gnan, Levst. (Zb. sp.).
Vorenc
ubežeoč del., fugitavarius, kateri ſe potſtopi te vbéṡheozhe hlapze loviti, inu k'ſvoimu goſpodarju perpelati
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
ujeti (v'jeti) dov., F9, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; callidate virum capere, ſhegavu eniga moṡhá vjeti, ga prequantati; captare, loviti, vjeti; captiosus, -a, -um, polhen golufie, kir ẛna s'beſſédo vjeti, pregnán; illaqueare, ṡadergniti, v'ṡadergo vjeti; intercipere, na pooti vjeti, vṡèti; laqueare, tudi v'ṡadergo v'jeti; pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti inu vjeti; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert
Vorenc
uloviti dov., F3, capere, vṡèti, loviti, popaſti, vloviti, ẛapopaſti, prieti; comprehendere, popaſti, ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; obretire, ṡamreṡhiti, s'eno mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali v'mreṡho vloviti
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
Pleteršnik
vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
Vorenc
voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda
Vorenc
vodica2 ž, F5, arundo piscatoria, ribiṡka ſhiba s'vodizo; hamare, s'vodizo loviti; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga, paliza ṡa polá merjenîe, vodiza, ali ſhiba ṡa ribe loviti; piscarius hamus, en ribiṡhki ternik, ali vodiza; seta piscatoria, vodize ṡhnora
Pleteršnik
zadȓga, f. 1) die Verknüpfung (mittelst eines Knotens), Cig., Rez.-C.; — 2) die Schlinge, der Fallstrick, die Dohne; gozdne živali loviti v zadrge ali zanke, Levst. (Nauk); — (fig.) zadrge in izkušnjave, Jap. (Prid.); izmotati se iz zadrge, Levst. (LjZv.); — 3) der Ranken (z. B. an der Weinrebe), V.-Cig.; — 4) = davica, die Bräune, Cig.; — tudi: zȃdrga.
Svetokriški
zaspan -a prid. 1. zaspan: v' tem ſo one saſpane im. mn. ž poſtale 2. nedejaven, neživahen, zanikrn: de bi ta paklenski ſaurashnik njega saspaniga tož. ed. m ži. ne nashal ǀ per teh greshnih andlah nihdar nej ste saspani im. mn. m ǀ nebodite ſaſpani im. mn. m kakor pauh, katiri cello ſimo ſpij ǀ sholnerij kateri gredò mene loviti tij nej ſo saſpani im. mn. m, ne dremaio ǀ te saſpane tož. mn. m sanikarne v' shlushbi Boshy obudè
Vorenc
zverina ž, F19, amphibion, ena ṡvirina, katera v'vodi, inu na ſuhim prebiva; bellutus, ṡvirini enák; fera, divja ṡvèr, ṡvirina, ṡvir; pervenari, povſód ṡvirino loviti; solidipes, -dis, ena ṡvirina s'célimi nereṡklanimi nogami; viverra, -ae, en dihúr, ali ta ſmardezhi húr, ṡvirina
Pleteršnik
zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
Celotno geslo
Megiser
zverjaščina -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 82
Dostopnost