Zadetki iskanja
Pleteršnik
brlẹ́ti 1., -ím, vb. impf. 1) flimmern, schwach schimmern, matt brennen: luč brli; — 2) schlecht sehen, mit blöden Augen schauen, Mur., Cig., M., C.
Pleteršnik
Pleteršnik
cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec-M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.
Pleteršnik
dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
Celotno geslo
eSSKJ16
dolijemati -jemljem nedovršni glagol
1. kdo/kaj izgubljati moč, ugled, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: propadati
2. kdo/kaj; na čem, (pred čim) izgubljati
2.1 življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
2.2 telesno težo; SODOBNA USTREZNICA: hujšati
2.2.1 kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
3. kdo/kaj; (na čem, v čem) izgubljati na številu, količini, obsegu; SODOBNA USTREZNICA: manjšati se
3.1 v zvezah z dan, luna, luč, kaj ciklično izgubljati na trajanju ali obsegu oz. jakosti (svetlobe); SODOBNA USTREZNICA: krajšati se, manjšati se, upadati
4. kdo/kaj; (na čem) izgubljati na intenzivnosti, kakovosti česa; SODOBNA USTREZNICA: slabeti
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Pleteršnik
granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
Pleteršnik
kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker (mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn-Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras-Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk-Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
Pleteršnik
kŕgati, -am, vb. impf. 1) aufklecksen, Cig.; — 2) intr. sich absondern, herausdringen: maslo iz deže, smola iz drevesa krga, Z.; — 3) k. se, klecken, Cig.; luč se krga, das Licht fließt, Cig.; oči se krgajo, die Augen triefen, Cig., Jan.
Svetokriški
laterna -e ž svetilka: Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi laterna im. ed., kakor pravi S. Effrem ǀ On je bil ena laterna im. ed. gorezha, inu ſvetezha ǀ de bi my hodili sa ſvetlobo tvoje Laterne rod. ed. ǀ gdu je bil leto lepo laterno tož. ed. pershgal ǀ ena ſvejzha na verh Turna v' laterni mest. ed. saperta schihershi gorj ǀ Kadar bi Diogenes danashni dan v'to Boshjo vesho prishal is suojo laterno or. ed. ǀ ſò bily gorezhe, inu ſvetejzhe Laterne im. mn. ǀ s'laternami or. mn. vaſs bodo pod semlo ijskali ← nem. Laterne ← lat. lāterna, lanterna ← gr. λαμπτήρ ‛ponev za žerjavico, svetilnik, luč, bakla’
Pleteršnik
Pleteršnik
lúč, f. 1) das Licht eines brennenden Körpers; l. prižgati, ugasniti, ein Licht anzünden, auslöschen; pri luči, beim Licht; v luči biti komu, jemandem im Lichte stehen; pojdi mi iz luči, geh mir aus dem Lichte; nebeška l., das himmlische Licht; večno luč zvoniti, abends zum Ave läuten, o večni luči, um die Zeit des Avegeläutes, Št.; — 2) coll. Lichtspäne, Dol.; luč tesati, = trske tesati, Vrt.; = l. cepiti, Dol.; — 3) das Caliber, die Weite einer Röhre, Koborid-Erj. (Torb.).
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
luč samostalnik moškega spola
Vorenc
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
Svetokriški
luč -i ž luč: ta luzh im. ed. vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi rod. ed. ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi rod. ed. shlushiti ǀ eno luzh tož. ed., ali ſvezhio v' rokah imate ǀ ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine v' tej luzhi mest. ed. ǀ shelim tebe s' luzhio or. ed. gnade Boshje resfetiti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio or. ed. po plazi je hodil ǀ opoldan s'luzhio or. ed. je hodil ǀ ſami morimo na dusho ſpolnit, inu naprej te luzhi tož. mn. poslati
Celotno geslo
Megiser
luč -i samostalnik ženskega spola
Besedje16
luč sam. ž ♦ P: 40 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
Pleteršnik
lȗčka, f. dem. luč; 1) das Lichtchen; — 2) die schopfblütige Muscathyacinthe (muscari comosum), St. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 72
Dostopnost