Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
omajíti -ím tudi omájiti -im dov., omájil (ī í; ā)
odstraniti lubje z muževnega debla: omajiti smreko / z nožem omajiti palico
● nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti
// nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča
    omajèn -êna -o tudi omájen -a -o:
    omajeno drevo, jabolko
SSKJ²
ostŕgati -am tudi ostŕžem dov. (ŕ r̄)
s strganjem odstraniti: ostrgati lubje, mah z drevesa; ribe očistimo in jim ostrgamo luske
// s strganjem narediti, da na čem česa ni več: ostrgati drevo, pod / ostrgati krompir s strganjem odstraniti lupino
♦ agr. ostrgati prašiča s strganjem odstraniti ščetine z njega
    ostŕgati se ekspr.
    obriti se: ves kosmat je, že ves teden se ni ostrgal
    ostŕgan -a -o:
    ostrgan korenček; ostrgano drevo
SSKJ²
ostrgávati -am nedov. (ȃ)
s strganjem odstranjevati: ostrgavati lubje z dreves / cele dneve je morala ostrgavati krompir strgati
SSKJ²
podbelíti in podbéliti -im dov. (ī ẹ́)
gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke
SSKJ²
preglódati -am tudi -glójem, tudi preglôdati -am dov., preglódaj preglódajte tudi preglóji preglójite tudi preglôdaj preglôdajte tudi preglodájte; tudi preglodála (ọ́; ó)
z glodanjem narediti luknjo skozi kaj: miši so preglodale pod / ekspr.: prsti so mu preglodali čevlje; narasla reka je preglodala pregrado
// z glodanjem razdeliti na dva dela: bobri so na več mestih preglodali hlod
    preglódati se tudi preglôdati se
    z glodanjem priti skozi kaj ovirajočega: črv se pregloda skozi lubje; pren., ekspr. avtorjeva misel se pregloda skozi zunanjo navlako do osnov človeške narave
SSKJ²
prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejêjo; prejêj in prejèj prejêjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́)
1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili
    prejésti se 
    1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo
    // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja
    2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice
    prejéden -a -o:
    prejedena tkanina
SSKJ²
prežréti -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ)
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico
    prežréti se 
    1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje
    2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo
    3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov
    prežŕt -a -o:
    prežrto blago
SSKJ²
rabíti in rábiti -im nedov. (ī á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo
// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja
2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja
4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce
5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo
    rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom
    postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi
    rábljen -a -o
    1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime
    2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka
SSKJ²
razdrápati -am in -ljem dov. (ā)
1. ekspr. poškodovati, uničiti: močno deževje je razdrapalo cesto; pren. stiske so razdrapale njegovo dušo
2. star. razpraskati: razdrapati obraz; z nohti razdrapati
3. nar. raztrgati, razcefrati: razdrapati blago, papir
    razdrápan -a -o:
    razdrapani čevlji; ves je razdrapan; razdrapana pot; od trnja razdrapane roke
    ●     star. razdrapano lubje starega bora hrapavo, raskavo
SSKJ²
razkláti -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́)
1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo
3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora
4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir
● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne
    razklán -a -o
    1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja
    2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan
    ●     ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim
SSKJ²
razpókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka; ob potresu so zidovi razpokali; koža razpoka zaradi vetra; prečno razpokati
    razpókan -a -o:
    razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje je razpokano
SSKJ²
skórja -e ž (ọ̄)
1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti skorjo lubje / drevesna skorja
2. zunanja, trša plast kruha, peciva: hrustava skorja; hlebec, žemlja z lepo skorjo; premalo, preveč zapečena skorja; obrezati zažgano skorjo; skorja in sredica / pobrala je skorje kruha posušene koščke kruha; ekspr. med vojno dostikrat niso imeli niti suhe skorje / krušna skorja; skorja kruha
// zunanja, trša plast živila sploh: na hitro opeči meso, da dobi lepo skorjo; odrezati siru skorjo; zlato rumena skorja pečenega piščanca
3. navadno s prilastkom vrhnja, trša plast na površini česa: prekopati zemljo, na kateri se je zaradi suše naredila skorja; snežna skorja se ni udirala / z oslabljenim pomenom: ledena skorja na jezeru se je začela lomiti; vse je prekrito s skorjo umazanije; pren., ekspr. njegov mladostni idealizem se je počasi prevlekel s trdo realistično skorjo
♦ agr. vrhnja, trša varovalna plast trdih, poltrdih sirov
// ekspr. zunanji videz, vedenje, zlasti grobo, neprijazno: pod raskavo, trdo skorjo se je skrivalo sočutno srce / hribovci so ponavadi ljudje trde skorje
4. geol., v zvezi zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine: vrtati tisoč metrov globoko v zemeljsko skorjo; gubanje zemeljske skorje; plasti, zgradba zemeljske skorje; razpoke v zemeljski skorji; zemeljska skorja in zemeljski plašč
5. anat., navadno s prilastkom vrhnja plast nekaterih notranjih organov: debelina, plasti, zgradba skorje / ledvična skorja; (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; skorja malih možganov; operacija skorje nadledvične žleze
● cimetova skorja posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; ekspr. boj za vsakdanjo skorjo kruha za najosnovnejša materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. obubožali so do zadnje skorje popolnoma; ekspr. rudarska skorja kruha je zelo trda rudarsko delo, rudarski poklic je težek
SSKJ²
smrékov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo
♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
SSKJ²
stŕgati1 -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄)
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
SSKJ²
strugáča -e ž (á)
star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla
SSKJ²
strúglja -e ž (ȗ)
star. strgalo: s strugljo ostrgati lubje z drevesa / sodarske struglje
SSKJ²
začŕtati -am dov. (ŕ r̄)
1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi
2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema
3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust
4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti
♦ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne
    začŕtati se ekspr.
    pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava
    // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba
    // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek
    začŕtan -a -o:
    doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot
SSKJ²
zalúbnik -a m (ȗ)
nav. mn., zool. hrošči, ki ležejo jajčeca za lubje dreves, kjer ličinke vrtajo rove, Scolytidae: rilčkarji in zalubniki
SSKJ²
zdŕzati -am dov. (r̄ ȓ)
gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: delavci so zdrzali debla

Slovenski pravopis

Pravopis
golíšče -a s (í) gozd. lubje na ~u
Število zadetkov: 140