Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]
    1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
    3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe
      3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
    4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑ded
Celotno geslo eSSKJ
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]
    1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
      1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
    2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
      2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
      2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
    3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
      3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; mn. domôvi, v drugem pomenu tudi dómi; dv. dóma in domôva (ọ̑)
1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja: bratova družina ima v mestu lep dom; urediti si dom; vse življenje je bil brez doma / koliko imaš do doma; vsako jutro gre zgodaj od doma, z doma; pozno je že bilo, ko sta se napotila proti domu; dostava mleka na dom na stanovanje / tu bo odslej tvoj dom tu boš prebival, živel
● ekspr. rad se drži doma veliko časa preživi domá; ima dva doma, v svoji družini in pri starših z obema družinama je enako tesno povezan; knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj; vznes. zadnji dom grob
// družinska skupnost, v kateri kdo živi: šola in dom morata pri vzgoji sodelovati; ni mu bilo veliko do doma in ga je zanemarjal; skrbeti za dom / dobiti pismo od doma od domačih, od svoje družine; spodili so ga z doma; toži se mu po domu po domačih ljudeh, domačem kraju / zaradi prezaposlenosti otrokom ni mogla nuditi pravega doma družinskega vzdušja, topline; ustvariti si želita dom lastno družino
2. navadno s prilastkom stavba, urejena za določen namen: društvo si je sezidalo dom / prireditev bo v prosvetnem domu; gasilski, zadružni, zdravstveni dom / podjetje ima svoj samski in počitniški dom; planinski, turistični dom
// ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo: ves čas študija je stanoval v domu; upravnik doma / dijaški, študentski dom; kazensko-poboljševalni dom; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; dom onemoglih; dom za slepo mladino; dom za starejše
3. knjiž. kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: ob cesti stoji velik dom; porušeni, požgani domovi / njive in travniki ležijo okrog doma
4. posestvo, domačija: prevzeti dom po očetu; poročil se je na dom; sin je ostal na domu
// vznes. domovina: bojevati se za dom in rod
5. posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo: seja obeh domov / spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta
♦ ekon. delo na domu pod vodstvom podjetja za trg organizirana proizvodnja v zasebnih stanovanjih; geogr. stegnjeni dom pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; dom v ključu pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; prim. zdoma
SSKJ²
fónd -a m (ọ̑)
1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju
2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond
♦ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond
SSKJ²
kámen1 -mna m (á)
1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira
// kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material
2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši
3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro
4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve
● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; um. žarg. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
SSKJ²
kredít -a m (ȋ)
materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska; v banki imam še nekaj kredita; porabil je že ves kredit; blokiranje kreditov / odobriti kredit / odplačal, vrnil je že ves kredit dolg / bančni kredit ki ga da banka; denarni kredit v obliki denarja
// razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takšnih materialnih sredstev: skleniti kredit; ustvarjati vedno nove kredite; pravna oblika kredita / referent za kredit / dolgoročni kredit nad deset let; kratkoročni kredit do dveh let; srednjeročni kredit od dveh do desetih let
// v prislovni rabi, v zvezi na kredit izraža trgovanje, ki temelji na takšnem razmerju: avtomobili se dobijo na kredit; kupovati, prodajati na kredit
● ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. toliko kredita že imam pri tebi, da mi boš verjel toliko mi že zaupaš, da mi boš verjel; ekspr. živeti na kredit biti vedno zadolžen; ekspr. bil je ob ves kredit izgubil je zaupanje, spoštovanje
♦ fin. blagovni kredit za financiranje trgovanja z blagom; investicijski krediti za investicije; izvozni kredit; javni kredit ki ga najamejo državni organi; namenski kredit za točno določen namen; obrestni kredit pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročni kredit dan s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniški kredit; premostitveni kredit; (proračunski) kredit materialna sredstva, ki jih odobri država brez obveznosti vrnitve; zasebni kredit
SSKJ²
materiál -a m (ȃ)
1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala
// navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo
// s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala
2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki:
a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material
♦ ekon. reprodukcijski material
b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom:, publ. človeški material ljudje; pog. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note
3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. predvolilni materiali
SSKJ²
módus -a m (ọ̑)
knjiž. način: iskati modus, ki bi zagotovil pravilno financiranje; modus izražanja umetnine
♦ filoz. stanje kake stvari, ki je bolj slučajno kot nujno; glasb. starogrška in srednjeveška tonska lestvica; jezikosl. slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; naklon; pravn. odredba v darilni pogodbi ali oporoki, po kateri mora obdarjenec oziroma dedič dobljeno premoženje delno ali v celoti porabiti za določen namen
SSKJ²
monopól -a m (ọ̑)
1. stanje na trgu, ko obstaja en sam ponudnik blaga, storitve: odpraviti monopol; monopol v trgovini / popolni monopol / mednarodni monopol ki obvladuje svetovno tržišče
// izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa: dobiti monopol za trgovino z zlatom; imeti monopol; monopol na proizvajalna sredstva / državni monopol; prodajni, trgovinski monopol
// ekspr. izključna oblast nad čim: imeti monopol v kaki stroki; tendenca po ideološkem monopolu; monopol nad izobrazbo / šolstvo ne sme biti monopol majhne skupine ljudi
2. ekon. združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco: nastanek monopolov / združevati se v monopole
SSKJ²
naklèp -épa m (ȅ ẹ́)
knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: obtožili so ga naklepa, da je hotel umoriti soseda; dokazali so mu hudoben naklep; maščevalni, zločinski naklep / delati naklepe / star. imeti dober naklep namen / njegovi naklepi so spodleteli; izvršiti svoj naklep
♦ pravn. naklep duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; eventualni naklep pri katerem se storilec zaveda možne prepovedane posledice
SSKJ²
namèn -éna m (ȅ ẹ́)
1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten; namen se izpolni; kazati svoje namene; opustiti svoj namen, svoje namene; razkrinkali smo njegove resnične namene; pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten
// kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje
2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen; namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja; namen športa; namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo
// v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo
SSKJ²
odpádek -dka m (ȃ)
1. nav. mn. kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno: odmetavati, pospravljati odpadke; spreminjati organske odpadke v kompost / koš za odpadke / kosovni odpadki večji odpadki v kosu, ki jih pristojne službe odvažajo le enkrat ali dvakrat letno; nevarni odpadki; posebni odpadki
2. kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen: izkoriščati odpadke; odpadki pri predelavi sadja / klavni, žagarski odpadki / lupiti krompir tako, da gre malo v odpadek
♦ teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva
// ed. slabi, nekvalitetni izdelki: zmanjšati odpadek
3. nav. mn. iztrebek: kuriti s posušenimi odpadki; ptičji odpadki
SSKJ²
ovínek -nka m (ȋ)
1. del poti, ceste, kjer se spremeni prvotna smer: avtobus je pripeljal izza ovinka; oster, nepregleden ovinek / na poti domov je naredil ovinek šel je po daljši poti, ne naravnost / zvoziti ovinek / pog. rezati ovinek; ekspr. njegova senca je izginila za ovinkom / pot se v ovinkih spušča v dolino / ovinek na, v desno na, v desno stran; pren., ekspr. srečno je prevozil vse ovinke v življenju
2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi brez ovinkov izraža, da se kaj napravi brez prikrivanja, odkrito: govoriti, povedati brez ovinkov; brez kakršnihkoli ovinkov se mu je izpovedala
3. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po ovinkih izraža, da se kaj napravi posredno, indirektno: svoj cilj je dosegel po ovinkih; po ovinkih ga je spraševala o dogodkih na vasi; po ovinkih je napeljeval temo za pogovor
● ekspr. ognil se je je v velikem ovinku nikakor je ni hotel srečati; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja
SSKJ²
pès psà m (ə̏ ȁ)
1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj
// samec take živali: pes in psica
2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti
3. v medmetni rabi izraža
a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel
b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel
4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
SSKJ²
píling tudi peeling -a [píling-] m (ȋ)
odstranjevanje, luščenje odmrlih, poroženelih celic s površine kože: kemični piling; piling telesa; piling z morsko soljo
// sredstvo, pripravek za ta namen: piling je s kožnimi gibi vtrla v kožo
SSKJ²
pomèn -éna m (ȅ ẹ́)
1. kar beseda vsebuje glede na označevani pojem, predmet: beseda jezik ima več pomenov; pomen te besede je nejasen / narod v današnjem pomenu besede se je izoblikoval v 19. stoletju; uporabiti besedo v drugačnem, slabšalnem pomenu
♦ jezikosl. dopustni, pogojni pomen veznika; izhodiščni, osnovni, prvotni pomen besede; leksikalni pomen besede ki označuje njeno vsebino; oslabljeni pomen ki izraža, da beseda, besedna zveza nima polnih pomenskih značilnosti; preneseni pomen ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom; slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose
// navadno s prilastkom kar kaka jezikovna enota sploh vsebuje glede na označevani pojem, posredovano misel: simbolisti so trdili, da imajo glasovi samostojne pomene; čeprav razumem vse besede, mi pomen stavka ni jasen
// navadno s prilastkom kar kaj sploh vsebuje glede na označevani pojem, posredovano misel: pomen te kretnje mi ni znan; razlagati pomen sanj / z oslabljenim pomenom prstan ima pomen zvestobe pomeni zvestobo
2. ekspr., s prilastkom, v zvezi v pomenu poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek: Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede; on je prijatelj v pravem pomenu / on je vojak v dobrem, slabem pomenu (besede)
3. navadno s prilastkom pozitivne lastnosti, značilnosti česa
a) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: ta način dela vedno bolj izgublja svoj pomen, publ. na pomenu; pripisovati čemu pretiran pomen; razpravljati o pomenu kongresa, sklepa / publ.: cesta je za razvoj področja velikega pomena; to je za človeštvo življenjskega pomena / publ. odbor bo imel pri tem odločilen pomen vlogo, vpliv
b) glede na področje, dejavnost, kot jo določa prilastek: gospodarski, turistični pomen kraja / šolstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena / publ. to je podjetje državnega pomena
4. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez pomena izraža nepotrebnost česa: brez pomena je govoriti o tem, ker je že vse odločeno; nima pomena še enkrat začeti / vsaka beseda je brez pomena: ostal bo pri svojem
● knjiž. delo daje življenju pomen smisel, vrednost; knjiž. ploščice imajo olepševalni pomen namen, vlogo; pomen njegovih pesmi je zgodovinski vrednost, pomembnost; to znamenje ima že pomen simbola je že simbol
SSKJ²
preparát -a m (ȃ)
1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa
2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
SSKJ²
pribítek -tka m (ȋ)
znesek, ki se določenemu znesku doda: zmanjševati pribitke na proizvodno ceno / zaračunati za delo ob praznikih 50-odstotni pribitek na veljavno tarifo dodatek; pribitek sklada povečanje
♦ filat. pribitek znesek na znamki, ki se doplača navadno za dobrodelni namen; šport. časovni pribitek čas, ki se prišteje, doda k doseženemu času
Število zadetkov: 285