Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Pleteršnik
denár, -rja, m. das Geldstück; zlat d., ein Goldstück; — coll. = denarji, das Geld; kovan d., geprägtes Geld; papirnat d., Papiergeld; droben d., Kleingeld; trda, huda je za d., es ist schwer ein Geld zu bekommen; d. zametavati, d. v vodo metati = das Geld zum Fenster hinauswerfen, Cig.; d. odvesti, Geld anbringen, M.; v denar spraviti, zu Gelde machen; ob ves denar sem, ich bin alles Geldes bar; ima denarje, er hat Geld; velike denarje je imel, er hat viel Geld gehabt, jvzhŠt.; ima denarjev na kupe, er hat Geld in Menge; za noben denar, um keinen Preis; — denarji, die Gelder: hranilni denarji, die Depositengelder, DZ.; denar je gospodar, Geld regiert die Welt, Cig.; da ima koza denar, gospa bi ji dejali, Cig.
Celotno geslo eSSKJ16
desni -a -o (desni, destni, desen) pridevnik
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desni
1.1 ki je v odnosu do človeka na taki strani; SODOBNA USTREZNICA: desni
1.2 biblijsko, v zvezi z roka izraža dejanje, ki ga opravlja desnica
1.3 v krščanstvu in judovstvu, navadno v zvezi z roka izraža veličino, moč Boga, izkazano z dejanji
2. v zvezi desna roka/stran izraža stran, ki je v odnosu do človeka na nasprotni strani kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desna, desnica
2.1 v zvezah na desno stran / na desni strani izraža častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda; SODOBNA USTREZNICA: na desno, na desni
2.2 ekspresivno, v zvezi na desni strani izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: 275 pojavitev v 30 delih
Celotno geslo eSSKJ16
desnica -e (desnica, destnica, disnica) samostalnik ženskega spola
1. desna roka; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.1 biblijsko ta roka glede na dejanje, ki ga opravlja; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.2 v krščanstvu in judovstvu veličina, moč Boga, izkazana z dejanji; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2. navadno v zvezi z na desna stran; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2.1 v Stari zavezi jug, južna stran
2.2 častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda
2.3 ekspresivno, s predlogom izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: po desnici ino levici / z levico ino desnico
Pleteršnik
dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.-Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.
Svetokriški
Evlogius -ija m osebno lastno ime Evlogij (?): S. Eulogius im. ed. je bil tiga andverha ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa rod. ed. ſturili (V, 39) Življenjepisi omenjajo dva svetnika z imenom Evlógij, Evlogija iz Aleksandrije (umrl 607) in Evlogija iz Cordobe (pribl. 800–859), vendar noben od njiju ni bil kovač ali zavetnik tega poklica. Pač pa je zavetnik kovačev sv. Elígij (pribl. 588–660), ki se je v mladosti izučil za zlatarja in kovalca denarja.
Celotno geslo Pohlin
furželj [fúržǝlj fúržǝljna] samostalnik moškega spola

palica za nošenje prtljagenepopoln podatek

Pleteršnik
kȗp 2., m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Vrsno-Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
Celotno geslo Pohlin
lodričar [lodrȋčar] samostalnik moškega spola

trgovec z vinom; vinotržec

Pleteršnik
mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.-Levst. (Zb. sp.).
Svetokriški
Marius -a m osebno lastno ime Marij: poshle proſsit P: Guardiana is imenom Marius im. ed. de Mercato Seracino de bi k'njemu prishal ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius im. ed. imenuaniga ǀ sholnerij, inu drugi ſo bilij Mariuſa tož. ed. sa Ceſarja isvolili 1. Neki gvardijan z imenom Márij 2. V dostopni literaturi se ne omenja noben rimski cesar s tem imenom, le več nižjih dostojanstvenikov.
Celotno geslo Pohlin
ničeser [ničẹ̄sǝr ničẹ̄sra] zaimek

noben človek, nihče

PRIMERJAJ: nikoger

Celotno geslo Pohlin
nikoger [nikógǝr] ali [nikọ̄gǝr] zaimek

noben človek, nihče

PRIMERJAJ: ničeser

Svetokriški
oben obena zaim. noben: oben im. ed. m ſtan nej zhloveku napotu de bi on nemogal isvelizhen biti ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena im. ed. ž ſpisha tebi nadishij ǀ obenu im. ed. s pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ tem drugim pak obeniga rod. ed. m lona ne bo dall ǀ jest obene rod. ed. ž lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ meni nej h'obenimu daj. ed. m nuzu ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni daj. ed. ž skushnavi hudizhavi peruolil ǀ k'obenimu daj. ed. s dellu bi ſe nesnala parpravit ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben tož. ed. m greh dershali zhloveka vbyti ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben tož. ed. m greh ǀ nej ste v'obeden tož. ed. m greh padli ǀ nemaraio sa obeno tož. ed. ž neuarnost ǀ s' obeno tož. ed. ž poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ v'obeno tož. ed. ž ſemelsko rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ nej hotel obenu tož. ed. s nerodovitnu drivu v'Paradiſhi imèti ǀ v'obenem mest. ed. m drugem andverhu taku velike ſvetnike nenajdem ǀ od letiga greha v' obeni mest. ed. ž drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ v'obeni mest. ed. ž vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal ǀ negovorimo s' obenem or. ed. m zhlovekam ǀ golobiza s'obenem or. ed. m drugim ſe n'hozhe drushit ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. m ſe veliku nepogouaria ob(ed)en m nobeden, nihče: Oben im. ed. nej taku bolan ǀ Sakaj G. Bogu obednſe im. ed.+ nemore ubranit ǀ dolgu zhaſsa obedn im. ed. nej mogal v'taisti hishi prebivat ǀ doſehmal obeden im. ed. nej tiga ſturil ǀ obedin im. ed. nej sagvishan de bi kushin neratal ǀ odeden im. ed. nej mogal toshbe zhes njega imeti ǀ nej bilu obeniga rod. ed. de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ Vratar pravi, de obniga rod. ed. nemerkà ǀ obenimu daj. ed. shkode nedellaio ǀ Ceſſariza je tajla, de obnimu daj. ed. ga nej dalla ǀ nemamo zhes obeniga tož. ed. ſe toshit, ampak ſamy zhes ſe ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. ſe veliku nepogouaria obena ž nobena: temu bolnimu obena im. ed. n'hozhe pomagat ǀ obene rod. ed. ne bodo doſegli → nobeden
Pleteršnik
polẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) die Beleimung, C.; — 2) die Nebelhülle, die Umwölkung: p. je, p. se je naredil, da se noben grič na obzorju ne vidi, Polj.
Celotno geslo Pohlin
spol [spȍl] samostalnik moškega spola

spol

PRIMERJAJ: moški spol, noben spol, šibki spol, ženski spol

Pleteršnik
stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.-C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.-Valj. (Glas.), ogr.-C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče-Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein (germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
Pleteršnik
trȋnək 1., -nka, m. der Augenblick, Mur.; noben trinek časa, Ravn.; v trinku reče vozove napreči, Ravn.
Število zadetkov: 18