Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gósti2 gódem nedov. (ọ́)
1. star. igrati, zlasti na godalo: lepo zna gosti; harmonike so godle celo noč / gosti na gosli; pren. veter je godel okrog hiše
2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: ljudje so se razhajali in jezno godli; vso pot je godla sama pri sebi / že spet gode nad možem / slabš. vedno gode eno in isto govori, ponavlja; nekaj so godli o strožjem hišnem redu govorili, pravili
3. oglašati se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: v kotu je čepel maček in godel / ekspr. fant je kar godel od zadovoljstva
4. ekspr., z dajalnikom povzročati težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: sin ji je hude godel; obljubila je očetu, da mu jih ne bo več godla
● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel
    góde se pog.:
    tebi se pa gode tebi se pa godi
SSKJ²
gŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ)
dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi
    gŕbiti se 
    1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom
    2. grbančiti se: ob očeh se je grbila koža
SSKJ²
klapoúšiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr.
1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili
2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše
SSKJ²
mósten tudi môsten -tna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na most: mostni obok, steber; mostna ograja, podnica
♦ grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška
SSKJ²
narepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil
2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal
SSKJ²
nasŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti
    nasŕšiti se 
    1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
    ●     ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
    2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil
    nasŕšen -a -o:
    nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
SSKJ²
pokônci prisl. (ó)
1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa: maček drži rep pokonci; mlaj postavljajo pokonci / drži se bolj pokonci, ne tako krivo; stati čisto pokonci
// nav. ekspr. izraža stoječ položaj, v katerega kdo preide iz ležečega, sedečega: planiti, skočiti pokonci; vpitje nas je vrglo pokonci / če bolnik le zastoka, že je bolničarka pokonci / medved se postavi pokonci na zadnje noge; spraviti padlega konja pokonci na vse štiri noge / v medmetni rabi: otroci, pokonci; le pokonci, zaspanec vstani; kot klic za dajanje poguma glavo pokonci
2. ekspr. izraža prehod iz bolnega stanja v zdravo: bolnik je danes že pokonci; zdravila so ga kmalu spravila pokonci / slab je, komaj se drži pokonci
3. pog., navadno v zvezi biti pokonci izraža budno, nespeče stanje: do polnoči bomo pokonci; danes si že zgodaj pokonci si zgodaj vstal; zakaj ste ostali tako dolgo pokonci bili budni, bedeli
4. ekspr. izraža vznemirjenost, razburjenost: po tem zločinu je bilo vse mesto pokonci; pes je z lajanjem spravil vse domače pokonci; pog. zaradi te šale so šla vsa dekleta pokonci so bila ogorčena
// izraža močno dejavnost: pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija
● ekspr. trdi, da ga samo pijača še drži pokonci mu pomaga prenašati nesrečo, težave; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; pog. revijo samo on drži pokonci največ prispevkov v njej je njegovih; jo finančno vzdržuje; ekspr. deček je imel ušesa pokonci zelo pozorno je poslušal; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; tudi v nesreči je ostal pokonci mož
SSKJ²
prásniti -em dov. (á ȃ)
1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo
2. potegniti po čem
a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih
b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati
3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli
4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh
5. ekspr. steči1, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade
// pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja
● ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel
    prásniti se ekspr.
    spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili
SSKJ²
primijávkati -am dov. (ȃ)
mijavkajoč priti: maček je primijavkal v sobo
SSKJ²
rísniti -em dov. (í ȋ)
nar. gorenjsko planiti, skočiti: maček je prestrašen risnil k vratom / risniti kvišku
● nar. gorenjsko risnil je konja, da je poskočil udaril
SSKJ²
splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ī á ȃ; á ȃ)
plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje
// ekspr. neslišno, neopazno:
a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat
b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se
SSKJ²
táčica -e ž (á)
manjšalnica od taca: maček si je s tačico umival gobček
SSKJ²
tígrast -a -o prid. (í)
ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček
♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum
SSKJ²
túliti se -im se nedov. (ú ū)
1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo
2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi
3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči
SSKJ²
víšek -ška m (ȋ)
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: v športni karieri je že dosegel višek; prenehala je igrati, ko je bila na višku / umetnost ima svoje viške in padce / opera je bila v tem času na višku
// obdobje, ko ima kaj največjo mero zanj značilnih lastnosti: nastopil je višek poletja / že davno je prekoračil višek svojega življenja
// stopnja največje intenzivnosti: v drugem tednu cvetenje doseže višek; boj je prišel do svojega viška / njegova ustvarjalnost je na višku
2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta roman je višek v svoji zvrsti / koncert filharmonikov predstavlja višek sezone
3. presežek, ostanek: prodati viške hrane; telo oddaja višek toplote / višek delovne sile; tehnološki višek presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev
4. star. vrh1, vzpetina: z viška je najlepši razgled / steza gre čez višek grebena / ustavili so se na višku klanca
5. star. višina: skočil je z viška na tla; ptica je šinila v sinje viške
6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi na višek kvišku, navzgor: maček drži rep na višek; dvigniti kaj na višek
● ekspr. udaril ga je, to je višek izraža ogorčenje; ekspr. zanj je višek sreče, če lahko potuje najbolj je srečen
SSKJ²
vohljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. s krajšimi potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati določen vonj: dolgo časa je vohljal, pa ni nič zavohal; pes je začel vohljati okoli nahrbtnika; maček vohlja po kuhinji / vohljal je prijeten vonj vohal
2. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: vohljala je, a ni nič izvedela; vohljati okoli hiše; vohljati po mestu
    vohljáje :
    žival se je vohljaje približala rešetki
    vohljajóč -a -e:
    psi so vohljajoč tekli za lisico
SSKJ²
zagósti -gódem dov., nam. zagóst in zagòst (ọ́)
1. star. zaigrati, zlasti na godalo: godci so zagodli, svati zaplesali; zagodel je veselo pesem / zagosti na gosli
2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ob naročilu je jezno zagodel / umakni se, je nestrpno zagodel
3. oglasiti se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: maček je zadovoljno zagodel / ekspr. kako je tu prijetno, je zaspano zagodel
4. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: grdo stvar mu je zagodel; pošteno so jim zagodli / pog. zagosti jo komu povzročiti nevšečnost, neprijetnost
SSKJ²
zjéžiti -im tudi zježíti -ím dov., zjéži; zjéžil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
naježiti: maček je zježil dlako / od strahu so se mu zježili lasje
SSKJ²
mačák -a m (á)
knjiž., ekspr. mačji samec; maček1: sosedov tigrasti mačak
SSKJ²
mačkón -a m (ọ̑)
ekspr. maček, zlasti velik: vse mačke in mačkone bom spravil od hiše
Število zadetkov: 64