Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ječáti -ím nedov., jéči in jêči; jéčal in jêčal (á í)
1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: bolnik je vso noč stokal in ječal; ječal je v spanju; milo, žalostno ječati; pren. duša ječi od žalosti
● ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom
// ekspr. dajati ječanju podobne glasove: kostanji so ječali v burji; plesali so, da je pod ječal pod nogami
// ekspr. ječeč se premikati: vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd
2. ekspr., v zvezi s pod, v biti v neugodnem položaju, trpeti: dežela ječi pod težo imperialistične vojne; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu
    ječé :
    vrata so se ječe odprla; nekaj brezobličnega se je ječe zvijalo pod odejo
    ječèč -éča -e:
    ranjeni pes je ječeč ležal v grmu; ječeči glasovi; v burji ječeči macesni
SSKJ²
macêsnov -a -o prid. (é)
nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba
♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei
SSKJ²
pečévje -a s (ẹ̑)
knjiž. več skal, skale: nad pot je molelo pečevje; plezati po pečevju; krušljivo, strmo pečevje
// zelo skalnat svet: macesni na pečevju
SSKJ²
vrstník -a m (í)
1. moški v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti: večji je od njega, čeprav sta si vrstnika; bil je najmočnejši med vrstniki; hvali se pred vrstniki / ekspr. vrstniki njegove mladosti mladostni tovariši / vrstniki po letih, starosti
2. moški v razmerju do druge osebe, ki ima isti položaj, opravlja isto dejavnost: družiti se z vrstniki; njegovi portreti presegajo dela domačih vrstnikov
● ekspr. tak revež je, da nima vrstnika zelo velik; ekspr. slap ima po svoji lepoti malo vrstnikov malo je enako lepih; ekspr. macesen je ozelenel dosti pred svojimi vrstniki drugimi macesni
SSKJ²
macêsen -sna m (é)
gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli; posekati macesen; star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesa
♦ vrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis
SSKJ²
obróbje -a s (ọ̑)
navadno s prilastkom obrobni, zunanji del: iti po obrobju (gozda), poraslem z macesni; zahodno obrobje Alp; obrobje Panonskega nižavja / preseliti se na obrobje (mesta) / plitvo obrobje oceana / ekspr. ta misel mu je bila nekje v obrobju zavesti; pren. pesnik je ostal na obrobju literarnega dogajanja
// knjiž. nižji, revnejši del družbe: otrok družbenega obrobja
SSKJ²
pogozdíti -ím dov., pogózdil (ī í)
s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja narediti, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozditi poseko; pogozditi z macesni
    pogozdèn -êna -o:
    pogozdene površine
SSKJ²
rúševje -a s (ú)
1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni
2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja
SSKJ²
šumotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
knjiž. (pritajeno) šumeti: listje šumota; macesni šumotajo v vetru / šumotati s papirjem / za hišo šumota studenec
Število zadetkov: 9