Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
domišlávati si -am si nedov. premišljevati, misliti si: On pa szi domisláva, jeli bi sou ali nej med csüdne Magyare KOJ 1848, 51
Prekmurski
Mágjar -a m Madžar: Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Csi bom 'sivo, z-szamimi sztránszkimi, da Magyarom niti zemlé, niti csészti neosztáne KOJ 1848, 16; Árpád Magyare na zdájsno zemlo szrecsno privodi KOJ 1848, 7; Teda sze prime z-Magyarmi KOJ 1848, 9
Prekmurski
preládati -am dov. premagati: Ottokar .. nad Magyare, da je nyé preládao KOJ 1848, 39
Prekmurski
privodìti -vòdim dov. privesti, pripeljati: Árpád Magyare na zdájsno zemlo szrecsno privodi KOJ 1848, 7; stere je Balambér celou v-Pannonio, privodo KOJ 1848, 3; po steroga szo i kmeszti Poszlansztvo v-Bécs odpravili, ka bi ga na Vogerszko privodili KOJ 1848, 76
privòdjeni -a -o priveden, pripeljan: z-Csehszkoga privodjenov vojszkov pri Györi posztáne KOJ 1848, 49; nad té zbesznyene pomijszke pávre vdári Zapola z-privodjenimi junáki KOJ 1848, 71
Prekmurski
sàmo prisl.
1. samo, izraža omejenost na navedeno: Szamo eden ali vtrojem je keipi TF 1715, 37; ino je ſzamo eden ſzreidbenik SM 1747, 35; Jeli je tak li ſzamo vnebéſzaj, Kriſztus KŠ 1754, 112; Szamo tebe, li jaſz seleim SM 1747, 90; I proſzili ſzo ga, da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; csi Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje KMK 1780, 4; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; dvê sztráni má, ali szamo edna sze viditi dá KAJ 1870, 9; Da v-Törszkom országi szamo törszke vöre cslovek orszacsko csészt dobih AI 1875, kaz. br. 3; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jež .. i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica BJ 1886, 7
2. v vezniški rabi, v zvezi nej samo – nego za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kai ſzem ſze neili ſzamo, vu greihi popriel, nego i to zavezo preſztoupo SM 1747, 48; vſzáksi, nej li ſzamo za ſzébe, nego i eden za drügoga KŠ 1754, 154; za Kriſztuſa nej ſzamo vu nyem vörvati, nego i za nyega trpeti KŠ 1771, 539; naj nej ſzamo vu Vöri ſztálni, nego ſze ſzkrblivi nájdemo KM 1783, 11; Té Imenik lehko sztoji nejszamo pred nomenami, nego i pred pronomenami KOJ 1833, 119; je Magyare nej szamo zbio, nego i ednoga vojov vlouvo KOJ 1848, 8
Prekmurski
srèčno prisl. srečno: ka ſzi me dén dobro ino ſzrecsno ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; I vſze delo ſzrecſno vcſini BKM 1789, 150; kabi ſzrecsno tá troso dnéve SIZ 1807, 4; Árpád Magyare na zdájsno zemlo szrecsno privodi KOJ 1848, 7; kot pozdrav Szrecsno! z-bôgom! AIN 1876, 30
Prekmurski
sǜnoti -em dov. suniti, pahniti: Naj me ni rôka nepobo'znoga ne szühne TA 1848, 29; Grêh mi düso oszkrúni I v-prepaszt vecsni môk szühne KAJ 1848, 240; Veze, ka ſze bori prouti tvojoj vouli, Szüni ti doli BKM 1789, 330; Krôto szi me szüno, ka bi szpadno TA 1848, 98; je Boug angyele vu ſztrasno pekla prepaſzt ſzüno KŠ 1771, 719; Boug je Angyele na pekeo ſzüno KMK 1780, 10; Eto dête ſzi med mertve neſzmileno ſzühnola BRM 1823, 224
sǜnoti se -em se
1. vreči se, pasti: Ali vjamo ſze ſzünes BKM 1789, 408; Ali v-jamo ſze ſzünes SŠ 1796, 140; eta rejcs delo teliko vcsini, gda ſze cslovik czilou tá ſzüne na grejha csinejnye KŠ 1771, 440; ár ſze vsza nevola na nyé ſzüne KM 1783, 209; i ſzünoli ſzo ſze zednim 'zlakom na nyega KŠ 1771, 363
2. napasti: Tako ſzo ſze na nyega ſzünoli ti 'Sidovje KM 1796, 122; ino szeje molo szvojim Janitsarom, naj bi sze z-nouva szünoli na Magyare KOJ 1848, 57; Eugenius Herceg sze pa eden podvecsér na nyé szüne KOJ 1848, 100; Záto, gda sze ti hüdi na méne szünejo TA 1848, 20
3. zdrveti: i ſzüno ſze je te ſereg ſzviny vu mourje KŠ 1771, 115; i ſzünola ſze je ta csrejda ſzviny KŠ 1771, 194;
Prekmurski
zdájšni -a -o tudi zdájšnji tudi zdášnji -a -e prid.
1. sedanji, zdajšnji: Zdájsni nas Kráo Ferdinánd V. KOJ 1848, 123; Vougri szo nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; ino Magyare na zdájsno zemlo privodi KOJ 1848, 7; Jelen; zdásnyi, nazoucsen -a -o KOJ 1833, 161; Zdásnya zima je jáko neporédna AIP 1876, br. 1, 8; Vrêmen zná bidti: zdásnye AIN 1876, 47; nego sze vu zdásnyem vreimeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X
2. v zvezi zdašnje vremen sedanji čas, sedanjik: Keliko je vreimenov Zdásnye (praesens) KOJ 1833, 55
Število zadetkov: 8