máhniti -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno
// napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide
● ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje
2. ekspr. udariti: mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
máhniti -em in mahníti in máhniti -em dov. -i -ite in máhni -te in -íte; -il -ila in máhnil -íla, máhnjen -a; máhnjenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) leno ~ z roko; mahniti komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahniti koga/kaj ~ nasprotnika s palico |udariti|; poud. mahniti po kom/čem jezno ~ ~ volu |udariti|
máhniti jo -em jo in mahníti jo in máhniti jo -em jo (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ v mesto
máhniti jo -em jo in mahníti jo in máhniti jo -em jo (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ v mesto
Pleteršnik
Število zadetkov: 3
Dostopnost