kmetiški -a prid. kmečki:
kmetushki im. ed. m ſtan jma v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ ena kmetushka im. ed. ž shena je na enem osli jesdla ǀ nekiteri kmetushki tož. ed. m ſtan mali shtimaio ǀ on ſam je kmetesku tož. ed. s dellu dellal ǀ pod Gradam veni kmetushki mest. ed. ž hishi je mogla prebivat ǀ je bil ſvojo Nebeſko lepoto ſlekil inu de ſe je bil s' kmeteſko or. ed. ž oblekil ǀ Vuol pomeni te kmetushke tož. mn. m ludij, inu delouze ǀ ſo supet nyh grobe kmettushke tož. mn. ž navade dershali Zapisi z u in e za etimološki i (prim. pri Megiserju kmetizhki ‛agreſtis’, pri Kastelec-Vorencu kmetiṡhki ‛ruralis, rusticus’) kažejo na polglasniško izreko; → kmet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.