Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
poživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) neobč. |krajši čas živeti|: Malo ~iš, pa moraš umreti
Pravopis
prêj prisl. (ȇ)
1. čas. Danes je prišel ~ domov; Pridi malo ~; priti na cilj ~ kot drugi; ~ premisli, preden se odločiš; knj. pog. ~ se je pisala Dolinar pred poroko
2. mer. Verjela je ~ prijateljem kot domačim; ~ bi se dal zapreti, kakor da bi koga izdal; poud. biti vse ~ kot prijazen |biti neprijazen|
Pravopis
pretrésti -trésem dov., nam. pretrést/pretrèst; pretrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ moko v vreče; ~ načrt programa; Nesreča je vse pretresla
pretrésti se -trésem se (ẹ́) poud. Na plesu so se vsaj malo pretresli |razgibali|
Pravopis
pricúrniti -em dov. pricúrnjen -a; pricúrnjenje (ú ȗ) kaj ~ v čaj malo žganja
Pravopis
prigrízniti -em dov. prigríznjen -a; prigríznjenje (í ȋ) kaj ~ malo sira in kruha
Pravopis
prikosíti -ím dov. prikósil -íla, nam. prikosít/prikosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) ~ do meje; prikositi kaj ~ še malo trave
Pravopis
primesíti in primésiti -im dov. primésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ še malo moke
Pravopis
prisolíti -ím dov. prisólil -íla, nam. prisolít/prisolìt; drugo gl. soliti (í/ȋ í) kaj še malo ~ omako; knj. pog. prisoliti komu kaj ~ vsiljivcu eno okrog ušes udariti ga; ~ fantu klofuto dati
Pravopis
pritísnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ob koga/kaj biti ~ ~ steno; knj. pog. Malo je ~ čudaški, neumen
pritísnjeni -a -o (ȋ) geom. ~ krog
pritísnjenost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
pritočíti -tóčim dov.; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ še malo vina
Pravopis
pritrésti -trésem dov., nam. pritrést/pritrèst; pritrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) komu/čemu kaj ~ kokošim še malo koruze; poud. ~ na mizo steklenico vina |prinesti|
pritrésti se -trésem se (ẹ́) poud. ~ ~ ves premočen domov |tresoč se priti|
Pravopis
razméšati tudi razmešáti -am dov. razméšanje in razmešánje; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ moko v malo mleka
Pravopis
samó1 protiv. izvzem. vez. (ọ̑) vendar: Priden delavec je, ~ izkušnje mu manjkajo; Govori pravilno, ~ malo pretiho; Lepo se sliši, ~, ali je res; z nikalnico Bodi uvideven, ~ ne preveč
Pravopis
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Pravopis
sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|
Pravopis
sprevídeti -im dov. -en -ena; sprevídenje (í ȋ) kaj ~ napako; Sprevidel je, kako malo ve
Pravopis
srébniti -em dov. srébnjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ malo juhe
srébniti ga -em ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~e |popije alkoholno pijačo|
Pravopis
škóditi -im dvovid., nedov. -èč -éča; škódenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) komu/čemu Jed mu je škodila; ~ nasprotniku; brezos., poud. Ne bi ti škodilo, če bi malo shujšal |koristilo bi ti|
Pravopis
škodováti -újem tudi škódovati -ujem dvovid. -új -újte tudi -uj -ujte, nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; škodovánje tudi škódovanje; (-àt tudi -at) (á ȗ; ọ́; ọ̑) komu/čemu Mraz ~uje rožam; brezos., poud. Ne bi ti škodovalo, če bi malo shujšal |koristilo bi ti|
Pravopis
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
Število zadetkov: 217