mamílo -a s (í)
sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila; vbrizgati mamilo; močno mamilo; tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
kurírka -e ž (í)
1. ženska, ki v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila: pisma je prenašala kurirka / sprejeti delo kurirke
// ženska, ki prinaša kako novico ali sporočilo: vest mu je sporočila kurirka
2. ženska, ki posreduje, prenaša mamila, kaj prepovedanega: kurirko so obsodili; mafijska kurirka / kurirka za mamila
3. vojakinja, ki skrbi za prenašanje vojaške pošte: nasprotniki so ujeli kurirko / v partizanih je postala kurirka med narodnoosvobodilnim bojem oborožena terenska delavka, ki prenaša poštne pošiljke / partizanska kurirka
1. ženska, ki v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila: pisma je prenašala kurirka / sprejeti delo kurirke
// ženska, ki prinaša kako novico ali sporočilo: vest mu je sporočila kurirka
2. ženska, ki posreduje, prenaša mamila, kaj prepovedanega: kurirko so obsodili; mafijska kurirka / kurirka za mamila
3. vojakinja, ki skrbi za prenašanje vojaške pošte: nasprotniki so ujeli kurirko / v partizanih je postala kurirka med narodnoosvobodilnim bojem oborožena terenska delavka, ki prenaša poštne pošiljke / partizanska kurirka
SSKJ²
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ)
1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
- mamèč -éča -e:
mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
SSKJ²
tríp -a m (ȋ)
pog. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD: pogovarjali so se o tripih / ekspr. biti na tripu biti v stanju takega doživljanja
// odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje: imaš kaj tripov
pog. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD: pogovarjali so se o tripih / ekspr. biti na tripu biti v stanju takega doživljanja
// odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje: imaš kaj tripov
SSKJ²
samomòr -ôra m (ȍ ó)
dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov
// ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov
// ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
SSKJ²
kríza -e ž (ȋ)
1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska kriza
// publ., navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: premogovna kriza; kriza cementa, železa / stanovanjska kriza stiska
// nav. ekspr. neugodno, težko rešljivo stanje: kriza v gledališču je počasi popuščala; gibanje prestaja hudo krizo; idejna kriza; kriza tega gledališča; predlogi za reševanje krize / meščanska družba se je znašla v krizi
2. nav. ekspr. duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire: doživljati krizo; skušala je prebroditi krizo; znova je zapadel v krizo; preživljati težko krizo / že dolgo je v krizi
3. med. obdobje v akutni bolezni pred spremembo na boljše ali (bistveno) slabše: kriza traja že nekaj dni; bolnik še ni iz krize / abstinenčna kriza skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom
♦ ekon. kriza periodično se ponavljajoče stanje v gospodarstvu zaradi neskladja med proizvodnjo in potrošnjo; psih. (duševna) kriza stanje zaradi hude konfliktne situacije; šport. kriza stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen
1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska kriza
// publ., navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: premogovna kriza; kriza cementa, železa / stanovanjska kriza stiska
// nav. ekspr. neugodno, težko rešljivo stanje: kriza v gledališču je počasi popuščala; gibanje prestaja hudo krizo; idejna kriza; kriza tega gledališča; predlogi za reševanje krize / meščanska družba se je znašla v krizi
2. nav. ekspr. duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire: doživljati krizo; skušala je prebroditi krizo; znova je zapadel v krizo; preživljati težko krizo / že dolgo je v krizi
3. med. obdobje v akutni bolezni pred spremembo na boljše ali (bistveno) slabše: kriza traja že nekaj dni; bolnik še ni iz krize / abstinenčna kriza skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom
♦ ekon. kriza periodično se ponavljajoče stanje v gospodarstvu zaradi neskladja med proizvodnjo in potrošnjo; psih. (duševna) kriza stanje zaradi hude konfliktne situacije; šport. kriza stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen
SSKJ²
naváditi -im dov. (á ȃ)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti
2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti
2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red
- naváditi se
s ponavljanjem kakega dejanja, dela priti v stanje, ko postane to potreba, navada: navaditi se kaditi; navaditi se na mamila, pijačo
- navájen -a -o:
navajen je dela, trpljenja; vsega hudega navajen človek; navajen sem poti, zato bom šel naprej poznam pot; tega smo že navajeni; navajen je, da hodi sam; navajeni so čakati; navajen je na mraz, podnebje
SSKJ²
pretihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti
a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna
b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor
● ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel
skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti
a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna
b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor
● ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel
- pretihotápiti se ekspr.
skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo
- pretihotápljen -a -o:
pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo
SSKJ²
pritihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje
b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje
b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo
- pritihotápiti se ekspr.
skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist
- pritihotápljen -a -o:
pritihotapljena mamila
SSKJ²
sindróm -a m (ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen: vsaka bolezen ima svoj značilni sindrom; ugotoviti sindrom progresivne paralize / med. depresivni sindrom; abstinenčni sindrom skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom; pren., knjiž. raziskovati doživljajsko alienacijski sindrom pri mladini
skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen: vsaka bolezen ima svoj značilni sindrom; ugotoviti sindrom progresivne paralize / med. depresivni sindrom; abstinenčni sindrom skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom; pren., knjiž. raziskovati doživljajsko alienacijski sindrom pri mladini
SSKJ²
tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í)
1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki
2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter
3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna
// ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril
4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč
5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja
6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje
7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe
8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor
9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem
10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo
1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki
2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter
3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna
// ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril
4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč
5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja
6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje
7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe
8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor
9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem
10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo
- tího prisl.:
tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
● ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
♦ glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
- tíhi -a -o sam.:
na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
SSKJ²
tihotápiti -im nedov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo
b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo
b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor
- tihotápiti se ekspr.
skrivaj, neopazno iti: počasi se je tihotapil iz sobe; tihotapiti se k vratom, na podstrešje; tihotapiti se po stopnicah; tihotapil se jim je za hrbet
// neopazno prihajati: sončna svetloba se v ozkih curkih tihotapi skozi špranje; v sobo se tihotapi vonj po hrani / vanj se tihotapi strah
- tihotápljen -a -o:
tihotapljeni diamanti; prodajalci tihotapljenega blaga
SSKJ²
tihotápski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na tihotapce ali tihotapljenje: mednarodna tihotapska mreža; tihotapske poti / tihotapska ladja; tihotapska trgovina / tihotapsko blago
2. ekspr. skriven, neopazen: tihotapska kretnja
1. nanašajoč se na tihotapce ali tihotapljenje: mednarodna tihotapska mreža; tihotapske poti / tihotapska ladja; tihotapska trgovina / tihotapsko blago
2. ekspr. skriven, neopazen: tihotapska kretnja
- tihotápsko prisl.:
tihotapsko se mu je priplazil za hrbet; tihotapsko smukniti iz sobe; tihotapsko spravljati mamila čez mejo
SSKJ²
užívati -am nedov. (í)
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila
2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela
3. pravn. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče
4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke; uživati pokojnino, štipendijo
// kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi
♦ pravn. uživati imuniteto imeti jo priznano
5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja
6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati; užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje
7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami; uživati ob kajenju, v kajenju; uživati pri mučenju; zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati
// ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino
// biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice
● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodi
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila
2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela
3. pravn. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče
4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke; uživati pokojnino, štipendijo
// kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi
♦ pravn. uživati imuniteto imeti jo priznano
5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja
6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati; užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje
7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami; uživati ob kajenju, v kajenju; uživati pri mučenju; zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati
// ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino
// biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice
● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodi
- uživáje :
molčali so, uživaje dobro kosilo
- uživajóč -a -e:
veselo peti, uživajoč v jasnem jutru; uživajoč pogled
- užívan -a -o:
v teh krajih je vino prepogosto uživano
SSKJ²
vbrizgávati -am nedov. (ȃ)
v močnem curku spravljati kaj tekočega v kaj: vbrizgavati vodo v kotle; gorivo se vbrizgava v motor s črpalko / vbrizgavati bolniku zdravilo; vbrizgavati v mišičje, žilo; vbrizgavati si mamila
v močnem curku spravljati kaj tekočega v kaj: vbrizgavati vodo v kotle; gorivo se vbrizgava v motor s črpalko / vbrizgavati bolniku zdravilo; vbrizgavati v mišičje, žilo; vbrizgavati si mamila
SSKJ²
vŕh1 -a stil. -á m, mn. vrhôvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ)
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh
// vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov
2. zgornji, navadno zoženi del
a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva
// zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika
3. najvišja točka, najvišji del
a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha
b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči
// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh
// izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati
5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba
// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti
6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh
// publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije
7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu
8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju
// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje
9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh
10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu
11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; pog. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu1
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh
// vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov
2. zgornji, navadno zoženi del
a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva
// zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika
3. najvišja točka, najvišji del
a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha
b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči
// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh
// izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati
5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba
// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti
6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh
// publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije
7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu
8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju
// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje
9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh
10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu
11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; pog. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu1
SSKJ²
vtihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo v državo: vtihotapiti mamila; vtihotapiti prepovedane knjige v državo / vtihotapiti čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapiti orožje v zapor / vtihotapiti študente brez vstopnic v gledališče / vtihotapiti nasprotnike v organizacijo; pren. vtihotapiti tujo ideologijo
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo v državo: vtihotapiti mamila; vtihotapiti prepovedane knjige v državo / vtihotapiti čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapiti orožje v zapor / vtihotapiti študente brez vstopnic v gledališče / vtihotapiti nasprotnike v organizacijo; pren. vtihotapiti tujo ideologijo
- vtihotápiti se ekspr.
1. skrivaj, neopazno priti v kaj: vtihotapiti se v hišo skozi okno; vtihotapiti se v shrambo
// skrivaj, neopazno vključiti se: v razvojni oddelek so se vtihotapili vohuni
2. nezaželeno pojaviti se v čem: v državo se je vtihotapila korupcija; v knjigo se je vtihotapilo več napak
● ekspr. vtihotapila se je v vsako njegovo misel nenehno je mislil nanjo; ekspr. vtihotapil se ji je v srce znal si je pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; ekspr. v njeno srce se je vtihotapil obup postala je obupana
- vtihotápljen -a -o:
vtihotapljeno žganje
SSKJ²
vtihotápljati -am nedov. (á)
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
a) čez državno mejo v državo: vtihotapljati prepovedane knjige; vtihotapljati mamila v državo / vtihotapljati čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapljati alkoholne pijače v tovarno / kukavica vtihotaplja jajca v gnezda drugih ptic / vtihotapljati slepe potnike pod ladijski krov / obveščevalne službe povsod vtihotapljajo svoje ljudi; pren. vtihotapljati svoje nazore
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
a) čez državno mejo v državo: vtihotapljati prepovedane knjige; vtihotapljati mamila v državo / vtihotapljati čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapljati alkoholne pijače v tovarno / kukavica vtihotaplja jajca v gnezda drugih ptic / vtihotapljati slepe potnike pod ladijski krov / obveščevalne službe povsod vtihotapljajo svoje ljudi; pren. vtihotapljati svoje nazore
- vtihotápljati se ekspr.
1. skrivaj, neopazno prihajati v kaj: vtihotapljati se pri stranskih vratih / v stanovanje se vtihotaplja droben prah
2. nezaželeno pojavljati se v čem: počasi se vtihotapljajo tuji običaji
● ekspr. v njeno srce se vtihotaplja nemir postaja nemirna
SSKJ²
acid -a [êsid-] m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock
SSKJ²
fíksati -am nedov. (ȋ)
1. nižje pog. nadlegovati, razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa
2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali
1. nižje pog. nadlegovati, razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa
2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali
- fíksati se pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost