Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
māna -e ž
Pleteršnik
Pleteršnik
māna 2., f. snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev (prim. it. manna, ein Bündel), Ip.-Erj. (Torb.).
Prekmurski
màna -e ž mana: manna ſzkrovna KM 1783, 57; Tomi, dám jeſzti zte ſzkrite manne KŠ 1771, 770; vſteroj je bilou to zláto vejdro imajoucse manno KŠ 1771, 685; ocseve naſi ſzo manno jeli vu püſcsávi KŠ 1771, 284
Celotno geslo
Hipolit
mana samostalnik ženskega spola
Svetokriški
mana -e ž mana: So zhudili ſe Israelitarij de Manna im. ed., ali taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ is luffta Mana im. ed., inu jerebize ſo na semlo padele ǀ ym je poshilal to shpisho te mane rod. ed. ǀ tu pervu jutru kadar ſo bily vgledali Manno tož. ed. ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko Manno or. ed. S. R: Teleſsa ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano or. ed., ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ← lat. manna ← gr. μάννα ← hebr. mān ‛mana’
Besedje16
Farmacija
Čebelarstvo
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
méd1 -ú in -a m (ẹ̑)
1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med
// nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu
2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj
3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen
♦ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov
1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med
// nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu
2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj
3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen
♦ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov
Farmacija
SSKJ²
medén4 -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na med1:
a) medena kapljica / medena barva
b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
c) meden sat; letos je medeno leto
č) medeno cvetje
2. navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
1. nanašajoč se na med1:
a) medena kapljica / medena barva
b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
c) meden sat; letos je medeno leto
č) medeno cvetje
2. navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
- medéno prisl.:
medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Celotno geslo
Etimološki
menīti mẹ́nim nedov.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 108
Dostopnost