Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén]
    iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
Pleteršnik
izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
SSKJ²
izkoščíčiti -im dov. (í ȋ)
gastr. odstraniti koščico iz sadeža: izkoščičiti češnje, marelice
    izkoščíčen -a -o:
    izkoščičene breskve; izkoščičeno sadje
Pravopis
izkoščíčiti -im dov. -en -ena; izkoščíčenje (í ȋ) kuhar. kaj ~ češnje, marelice
Celotno geslo eSSKJ
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]
    vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
SSKJ²
látnik -a m (ȃ)
ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom; gost, senčnat latnik
SSKJ²
marélica -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad: marelice že cvetejo; sorte marelic / vložene marelice
Celotno geslo Frazemi
matílda Frazemi s sestavino matílda:
matílda je pobrála kóga, matílda je povóhala kóga, matílda je vóhala kóga, matílda je vzéla kóga, poljúbiti matíldo, sréčati matíldo
Celotno geslo eSSKJ
melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
      1.1. plod te rastline kot hrana, jed
    2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
    3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]
    1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
      1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
    2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah
      2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
pantoténski pantoténska pantoténsko pridevnik [pantoténski]
STALNE ZVEZE: pantotenska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pantothenic, iz gr. pántothen ‛povsod’
Celotno geslo eSSKJ
próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín]
    iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin
STALNE ZVEZE: provitamin A, provitamin B5
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
SSKJ²
razkoščíčiti -im dov. (í ȋ)
gastr. odstraniti koščico iz sadeža: razkoščičiti češnje, marelice
    razkoščíčen -a -o:
    razkoščičeno sadje
SSKJ²
špalíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na špalir 2: špalirni in plantažni nasadi; špalirne hruške, marelice; špalirno drevje / špalirna vzgoja dreves
SSKJ²
vèn [vən] prisl. (ə̏)
1. izraža premikanje ali usmerjenost iz zaprtega prostora; ant. noter: stoji pri oknu in gleda ven; priti, spustiti, vabiti ven; hoditi ven in noter / elipt. vsi ven, je zaklical / kot povelje trebuh noter, prsi ven; vija, vaja, ven pri izštevanju izraža izločitev zadnje osebe / marelice olupimo in poberemo ven koščice / prva hiša je pomaknjena bolj ven; stali so daleč ven / s prislovnim določilom kraja: gremo ven iz mesta; pusti jo ven na zrak
2. izraža odhod od doma, iz domačega okolja: z otrokom in ženo je veliko hodil ven; zvečer sta šla večkrat ven / pog.: na prakso gre ven, v Nemčijo; nimajo dovolj izdelkov niti za doma, še manj za ven za izvoz
● pog. končno sem iz vsega tega ven končno sem vsega tega rešen; končno je zame vse to minilo, prešlo; pog. to mi že pri ušesih ven gleda tega sem sit, naveličan; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; igr. žarg. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; pog. ven je prišla nova odredba izdana je bila; pog. priti ven (iz vaje) odvaditi se določenega dela, spretnosti; pog. po desetih mesecih je prišel ven je prišel iz zapora, bolnišnice; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja; pog. dela imam toliko, da se ven ne vidim zelo veliko; star. to se je ohranilo še od naselitvenih časov ven še prav od naselitvenih časov; pog., ekspr. ven z besedo povej, kaj misliš; pog. na ven so pohlevni kot ovčke navzven, na videz; star. ven in ven jim to dopovedujem neprenehoma; prim. veninven
Pravopis
vkuhávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vkuhávanje (ȃ) kaj ~ marelice
Število zadetkov: 16